Izdelava spletne strani po meri (Java, Pyhton, PHP, JavaScript, HTML, CSS, SQL, Django,...)

Izdelava spletne strani zahteva znanje o jezikih, ki se uporabljajo pri ustvarjanju in oblikovanju le-te. Znanje le enega jezika skoraj zagotovo ni dovolj za izdelavo kvalitetne in funkcionalne spletne strani. Najbolj poznani jeziki, ki bodo prišli prav vsakemu, ki se bo lotil izdelave spletne strani so Java, JavaScript, Python, HTML, CSS, PHP, SQL in Django. Izdelava spletne strani zahteva tako programske jezike, kot tudi označevalne jezike, jezike za delo s podatkovnimi bazami in jezike za stilizacijo. Našteti jeziki imajo v primerjavi drug z drugim različne funkcije.

Java je eden izmed najbolj popularnih programskih jezikov in je prenosljiv. Programeji ga uporabljajo za razvijanje vsebin spletnih strani, programske opreme, aplikacij in iger. Izdelava spletne strani tako spada med stvari, ki jih programerji opravljajo s pomočjo programskega jezika Java. Omogoča tudi programiranje aplikacij na mobilne telefone ter pametne telefone, ki imajo operacijski sistem Android. Java je uporabljena pri mnogo aplikacijah, ki so narejene za Android. Preden lahko nekdo reče, da zares dobro pozna programski jezik Java, mora učenju le-tega posvetiti precej časa, saj zna biti spoznavanje samega jezika dokaj težavno.

JavaScript je prav tako jezik za spletno programiranje, a ni enak programskemu jeziku Java. Razvit je bil z namenom, da bi programerjem nudil pomoč pri izdelovanju spletnih strani, ki so interaktive (animacije, pop-upi in podobno). Uporablja se pri front-end, vizualnem delu, razvijanja aplikacij. Ta programski jezik lahko uporablja kdorkoli, saj za uporabo ni potrebno imetje licence. Uporabljajo ga tudi večja podjetja. Prednost pa je tudi v temu, da je JavaScript podprt s strani vseh novodobnih spletnih brskalnikov.

Python je programski jezik, ki ga ponavadi priporočajo začetnikom. Je zelo preprost za uporabo, zahvaljujoč poenostavljeni sintaksi oziroma skladnji. Python ne vsebuje podpičij in zavitih oklepajov, zato je njegova uporaba enostavnejša od uporabe JaveScript ali kakšnega drugega jezika. Seveda morajo imeti začetniki neko osnovno znanje, a v primerjavi z ostalimi programskimi jeziki, od njih Python zahteva krajše kode. Za enako stvar bi tako v Pythonu uporabili krajš zapis, kot na prier v Javi. Uporablja se za najrazličnejše spletne strani in aplikacije, video igre ter tudi na področju umetne inteligence. Tudi zelo prepoznavna spletna mesta, kot so Facebook, YouTube, NASA in Google, uporabljajo programski jezik Python.

Django omogoča ustvarjanje spletnih aplikacij. Gre za orodje z odprto kodo, se pravi, da je koda dostopna vsem. Temelji na programskem jeziku Python. Najpomembnejši funkciji, ki ju ima Django, je poenostaviti izvedbe velikih internetnih aplikacij ter tudi funkcijo ustvarjanja vezi s podatkovnimi bazami. S pomočjo orodja Django lahko preprosto in v kratkem času ustvarimo zmogljive spletne strani.

HTML je okrajšava za Hyper Text Markup Language, če prevedemo v slovenščino, jezik za označevanje nadbesedila. Gre za označevalni jezik, ki ni statičen, ampak dinamičen, hkrati pa dopušča izdelavo dobre spletne strani z nekoliko manj kode, kot pri ostalih jezikih. Preko značk in atributov omogoča ustavrjanje izhodišč spletnih strani, saj je označevalni jezik. V resnici bi lahko rekli, da je HTML neke vrste sredstvo, ki pripomore k združevanju spletnega mesta. Uporablja se ga za dodajanje naslovov, vstavljanje slik, ustvarjanje povezav, prelome nadzornih vrstic, sestavljanje tabel, poudarjanje določenega besedila in še mnogo več.

CSS je jezik za stilizacijo, ki se uporablja za ustvarjanje in oblikovanje spletnih strani. Je okrajšava za Cascading Style Sheets, po slovensko, kaskadne stilske podlage. Ta programski jezik nam dovoljuje hitro in preprosto urejanje barv, oblik, poravnave, pisave, razmikov in pozicij na spletnih straneh. Lahko bi rekli, da določa, kako se bodo sestavni deli HTML spletne strani prikazovali na sprednji spletni strani.

PHP je okrajšava za PHP: Hypertxt Preprocessor, ki izvira iz Personal Home Page Tools. V slovenščini bi lahko rekli orodja za osebno spletno stran. Gre za odprtokodni programski jezik, ki je uporabljen zelo pogosto. Se pravi je brezplačen jezik, saj je koda odprta, dostopna vsem. PHP je na nek način soroden programskim jezikom z običajno strukturo, hkrati pa programerjem z veliko znanja in izkušnjami omogoča razvijanje zapletenih uporab. Ponuja tudi ustvarjanje dinamičnih spletnih vsebin. Uporablja se za back-ende spletnih strani in aplikacij, se pravi urejanje “ozadja“ spletnih strani. PHP uporablja, med drugim, vsem poznan Facebook in platforma WordPress, ki ljudem ponuja, da si sami oblikujejo blog ali spletno stran. Res pa je, da se v zadnjih letih tržni del PHP-ja manjša.

SQL je okrajšava za Structured Query Language oziroma, v slovenšino prevedeno, strukturirani povpraševalni jezik za delo s podatkovnimi bazami. Se pravi, s pomočjo jezika SQL lahko upravljamo relacijske podatkovne baze. Ima tudi možnost izdelovanja poizvedb po podatkovnih bazah. Res je, da SQL ni programski jezik, a je vseeno pomemben pri programiranju, saj služi ustvarjanju, urejanju (združevanju, prikazovanju in podobno) in iskanju podatkov, ki jih potem s pomočjo SQL lahko tudi prikažemo po naši želji. S pomočjo SQL lahko tudi optimiziramo delovne procese in v kratkem času definiramo, katere podatke želimo, iz kje jih želimo in pa, kako želimo prikazane.

Programer je v splošnem strokovnjak iz področja strojništva ali računalništva. Temeljno znanje ki ga ima, je specializacija za osnovne postopke razvijanja informacijskih sistemov, torej pisanje računalniških programov. Spletno programiranje pa je že bolj specifično znanje, ki ga imajo zgolj spletni programerji.

Programskih jezikov mnogo, zato je razumljivo, da malokdo zares pozna prav vse. To je razlog ki nas spodbuja, da se najprej pozanimamo, za katere izmed programskih jezikov ima spletni programer poglobljeno znanje. Vsak izmed njih ima nemalo znanja o programskih orodjih in zmožnostih razvijanja operacijskega sistema. Nekateri programerji pa imajo tudi poglobljena znanja iz konkretnih področji, kot je na primer spletno programiranje. Prav tako poznajo metode in postopke testiranja ter sestavljanja programov in njihovih sestavnih delov. Vsi, brez izjeme, razumejo zgradbo naših naprav in programov, ki jih je treba upoštevati pri samem razvijanju programov.

Vsak spletni programer zna sledeče programske jezike: HTML, CSS in JS (JavaScript). Nekateri znajo tudi PHP in MySQL. Vsak izmed njih zna delati z orodji in z gostovanjem (objavljanje spletnih strani), odpravljati napake in verzionirati kode – GIT. Pozna osnove grafičnega oblikovanja, zaledne sisteme (SQL, NoSQL, Node.JS, JSON, API in gostovanje v oblaku AWS ali MS Azure) in podatkovne baze ter knjižnice (Bootstrap, jQuery, Google charts, D3.js, Parsley in React) ter ogrodja (Angular, Node.JS, Ember in Vue). Prav tako, vsaj okvirno, pozna tudi Laravel framework.

Na področju, kot je spletno programiranje, je sprotno usposabljanje na letni ravni izredno velikega pomena. V splošnem se znanje iz področja tehnologije in programiranja hitro nadgrajuje in spreminja, zato je pomembno, da se programerji stalno usposabljajo in vedno znova pridobivajo novo znanje. Pri delu mu zelo prav pride tudi znanje angleškega jezika, ki ga je ravno tako priporočljivo obnavljati in uporabljati na dnevni ravni.

Zagotovo pa ima vsak spletni programer veščine, kot so samostojnost, organiziranost, izjemna natančnost, zmožnost dela v timu, imajo pa tudi bogato domišljijo.

Spletni programer je oseba, ki ustvarja tehnično delo spletnih mest in aplikacij. Spozna se na kode, a to še ne pomeni, da je koder. Načeloma ima tudi temeljna znanja o programski opremi. Gre torej za znanje, ki je potrebno za izdelavo spletnih strani ali orodij za upravljanje vsebine in podobno. A to ni njegovo primarno področje dela, kljub temu da pozna Wordpress in WooCommerce. Poznavanje orodij za izdelavo spletnih strani je zanj zelo uporabno znanje, samo specifično programiranje spletnih strani pa je nadgradnja tega primarnega znanja. Razume torej, kako delujejo spletne strani, kako so elementi med seboj povezani ter prav tako pozna orodja, ki mu pomagajo pri izdelavi lastne spletne strani.

Navadno opravlja dela, kot so razvijanje, prilagajanje in vzdrževanje spletnih trgovin, torej pisanje lastnih vtičnikov ter pomoč pri razvoju internih sistemov.

Programerji se ločijo po tem, katere programske jezike obvladajo. Poznamo več vrst programerjev, kot so programerji sistemske administracije, programerji specifičnih naprav (eden izmed teh je na primer računalniški programer), analitiki računalniških sistemov in tako dalje. Eni izmed njih so tudi spletni programerji. Skratka, možen razpon znanja programerjev je tako širok, da so ga delili na več specializacij.

Mit ki govori o tem, da je celotno znanje, ki ga potrebuje programer, dostopno na internetu, še zdaleč ne drži. Res je, da so bile v namen dodatnega izobraževanja ustvarjene brezplačne platforme in številni interaktivni spletni tečaji. A konec koncev, svojo napravo rajši zaupajmo osebi s priznanim certifikatom. Obstajajo namreč certifikati za skoraj vse programske jezike ali programske produkte, ki so specifični za določenega prodajalca. Tako se priznan in dober programer loči od samouka.

Programiranje je zgolj eden izmed ključnih korakov pri izdelavi vsake na novo nastajajoče spletne strani. Spletno programiranje je v resnici tehnična izvedba izdelave spletne strani.

Samo programiranje se tako navadno opravlja na podlagi določenega urejevalnika, končno različico spletne strani pa se postavi na izbrano domeno. Pri tem se navadno uporablja pristop, ki je usmerjen predvsem v uporabniško izkušnjo. Fokus je torej usmerjen na dobro izkušnjo, ne glede na to, s katere naprave se dostopa do spletne strani. Kar pomeni, da programer spletno stran izdela tako, da je ta prilagojena veliki večini modernih naprav. Pri tem mu prav pridejo tudi znanja grafičnega oblikovanja, ki uporabnikom bodoče strani omogoča dober pregled in nadzor nad spletno stranjo.

Da, spletni programer je sopomenka za spletnega razvijalca. Gre torej za osebo, ki omogoča in skrbi za to, kaj določeno spletno mesto stori v določenem trenutku in ob določenem kliku.