Drugo embedded programiranje

Embedded programiranje oziroma vgrajeno programiranje ali razvoj vgrajene programske opreme ali programiranje vgrajenih sistemov. Gre za posebno vrsto programiranja, ki podpira razvoj in ustvarjanje naprav, ki so namenjene potrošnikom ali podjetjem, ki ne delujejo v tradicionalnih operacijskih sistemih. Vgrajeno programiranje je eno izmed stvari, ki dandanes pomaga poganjati razvoj digitalnih naprav in opreme na IT trgih.

Embedded programiranje je zapleten, kompleksen proces, ki zahteva veliko znanja in vsaj nekaj izkušenj, seveda pa je vedno treba nekje začeti. Glede na vaše želje, lahko nekaj osnovnega znanja pridobite na spletu, ki dandanes ponuja že vrsto uporabnih informacij, ki lahko olajšajo in pospešijo učenje najrazličnejših stvari.

Če okvirno opišemo, kaj je potrebno poznati ob začetkih ukvarjanja z embedded programiranjem. Naučite se programskega jezika. Svetujejo, da se posvetite učenju jezika C, če ne poznate še nobenega drugega, saj je večina vgrajenih orodij narejena tako, da podpira C kot primarni jezik. Potrebno je spoznati tudi nekaj osnov o elektroniki. To znanje je lahko osnovno, tako, da razumete napetosti, tokove, moč, upor in nekaj zakonov. Pomembo je, da pridobite osnovno opremo, saj se s poskušanjem človek lahko zelo veliko nauči. Za začetek boste potrebovali vsaj spajkalnik, digitalni multimeter (DMM), JTAG adapter, logični analizator in podobno. To je pomembno zato, ker boste s pomočjo vgrajenega programiranje v navezavi z fizičnim svetom. Prav tako vam svetujemo, da pred samim začetkom vgrajenega programiranja izberete mikrokrmilnik in verigo orodij, ki so za vas najbolj primerne in jih boste znali oziroma obvladali uporabljati.

Vgrajeni sistemi (ang. Embadded system) so računalniški sistemi. Gre za kombinacijo računalniškega procesorja, računalniškega polnilnika in vhodno/izhodno zunanjih naprav. Vgrajeni sistem ima namensko funkcijo v velikem mehanskem ali elektronskem sistemu. Vgrajen sistem predstavlja del celote. Običajno nadzoruje fizično delovanje stroja, v katerega je vgrajen, zato ima ponavadi računalniške omejitve v realnem času. Pogosto vključuje električno ali elektronsko strojno opremo in mehanske dele. Vgrajeni sistemi tako dandanes nadzorujejo številne naprave, ki jih uporabljajo zelo pogosto.

Vgrajeni sistemi imajo nekakšno osnovno strukturo sistema. Sestavljajo ga senzor, A-D pretvornik, D-A pretvornik , pogon, procesor in ASIC.

Senzor pretvarja ter meri fizično količino v električni signal, ki ga nato po možnosti prebere inženir vgrajenih sistemov. Senzor potem shrani izmerjeno količino v pomnilnik. V pomnilnik se shranijo tudi podatki, ki so jih ocenili procesorji, ki merijo izhod. A-D pretvornik je analogno-digitalni pretvornik, D-A pretvornik pa je digitalno-analogni pretvornik. A-D pretvornik pretvori analogni signal v digitalni signal, D-A pretvornik pa pretvori digitalne podatke v analogne. Oba sprejemata podatke od senzorja. Zadnje, pogon pa izmerja izhodno vrednost pretvornika D-A z realno shranjeno izhodno vrednostjo. Končno vrednost pogon shrani.

Vgrajena programska oprema oziroma Embedded software. Gre za računalniško programsko opremo, ki je napisana z namenom nadzora strojev in naprav, katerih ne štejemo za računalnike. Ponavadi je vgrajena programska oprema specializirana za točno določeno strojno opremo, na kateri deluje. Poleg tega ima časovne in pomnilniške omejitve.

Proizvajalci vgrajeno programsko opremo vgradijo v naprave, na primer telefon, avtomobil, robot, igračo, televizor, sprejemnike, digitalne ure in podobno. Lahko gre za programsko opremo, ki je zelo preprosta za uporabo, a pomembno je, da dobro funkcionira. Vgrajena programska oprema je napisana posebej za določeno strojno opremo, na kateri potem deluje.