Dimniki: Vse info za dimnikarstvo, zidane in inox dimnike (+cene)
5 (1)

Dimniki so nepogrešljivi sestavni del ogrevalnega sistema. Funkcija dimnika je ustvarjanje potrebnega vleka za zgorevanje goriv v kurilni napravi in odvod dimnih plinov, ki nastajajo kot stranski produkt pri procesu gorenja. Da bi se izognili poznejšim težavam pri delovanju kurilnih naprav in poškodbam dimnika, je potrebno posebno pozornost nameniti pravilni izbiri in gradnji dimnika že v fazi projektiranja. 

Dimnik mora biti prilagojen predvideni kurilni napravi in vrsti goriva, s katerim nameravate ogrevati vaš dom ali poslovni prostor. Dimniki se namreč med seboj razlikujejo in niso vse izvedbe primerne za vse vrste kurilnih naprav in energentov. Pri nepravilnem izgorevanju se sproščajo življenjsko nevarni plini, temperatura v dimniku pa lahko doseže tudi 1000 stopinj. 

Neustrezno grajen dimnik iz neprimernih materialov, slabim tesnjenjem in nezadostno toplotno izolacijo predstavlja veliko tveganje za požarno varnost objekta in nevarnost za vaše zdravje in življene. Kakšen je torej varen dimnik in kaj moramo vedeti pred gradnjo dimnika, preberite v nadaljevanju.

Če razmišljate o novem dimniku ali iščete dimnikarja, pošljite brezplačno povprševanje preverjenim izvajalcem na Omisli.si.

Pošlji povpraševanje preverjenim izvajalcem

Kako dimniki delujejo?

Iz vaše kurilne naprave v dimniški priključek izhajajo dimni plini, ki imajo precej višjo temperaturo kot jo ima zunanji zrak. Ker imajo manjšo gostoto in so specifično lažji od hladnejšega zraka ter imajo nižji tlak kot je tlak zunanjega zraka, se po fizikalnih zakonitostih dimni plini dvigajo. 

V dimniku se zaradi višjega tlaka zunanjega zraka in nižjega tlaka na dnu dimnika pojavi vzgon oziroma pogonska sila, ki povzroči gibanje dimnih plinov navzgor in s tem vlek dimnika. Istočasno se s pomočjo vleka v kurišču kurilne naprave ustvarja podtlak, zaradi katerega v kurišče priteka potreben svež zrak za zgorevanje goriva. Proces imenujemo naravni vlek ali dimniški efekt.

V kurilni napravi, dimniškem priključku in samem dimniku se torej dogaja pravi ples tlačnih uporov. Vlek dimnika mora biti večji od vseh teh uporov, sicer dimni plini zastajajo v dimniku in povzročajo težave. Kako velik tlačni upor imajo dimniki, je odvisno od kakovosti in vrste materiala notranje površine dimniške tuljave, oblike in dimenzije preseka dimnika, oblike dimnika in dimniškega priključka.

Višji, kot je dimnik in večja, kot je temperaturna razlika med dimnimi plini in zunanjim zrakom, boljši je vlek dimnika. Pri izstopu iz kurilne naprave imajo dimni plini najvišjo temperaturo. Pri starih kurilnih napravah na trda goriva dosegajo temperaturo med 200-250°C in več, pri specialnih oljnih in plinskih kotlih pa med 160-200°C. Na svoji poti skozi dimnik se dimni plini ohlajajo. Za dober vlek dimnika je pomembno, da se ne ohladijo preveč. 

Če se, temperatura dimnih plinov še pred izstopom iz dimnika pade pod temperaturo kondenzacije. Na stenah dimnika se nabira kondenzirana vodna para iz dimnih plinov in povzroča poškodbe dimnika. Pogoj za učinkovito preprečevanje pretiranega ohlajanja plinov so pravilno dimenzionirani dimniki, ki ne smejo biti prenizki, niti previsoki. Prehitro ohlajanje preprečite tudi z dodatno izolacijo dimnika oziroma dimniške tuljave. 

Kako dobro vlečejo dimniki pri nizkotemperaturnih kotlih?

Razvoj sodobnih ogrevalnih naprav gre v smeri čim večjih izkoristkov goriva in energije na račun nižje temperature dimnih plinov pri izstopu iz kotla v dimnik. Temperature dimnih plinov so pri nizkotemperaturnih kotlih na vstopu v dimnik že zelo nizke, tam nekje okoli 40 – 50°C. Na svoji poti skozi dimnik pa se dimni plini še dodatno ohladijo. To pomeni, da pri teh kotlih starejši dimniki praviloma doživijo pojav kondenzacije na dimniških stenah. 

Poškodbe dimnika so pri izpostavljenosti kondenzatu neizogibne. Pride pa lahko tudi do poškodb kurilne naprave in njenega kurišča. Kurilno olje in nekatera trda goriva vsebujejo žveplo, ki skupaj s kondenzirano vlago tvorijo žvepleno kislino, le-ta pa povzroča korozijo na kovinskih delih ogrevalnih naprav. 

Pri menjavi starega kotla za nizkotemperaturni kotel morate torej vedeti, da boste morali trenutni dimnik prilagoditi nizkotemperaturnemu načinu ogrevanja. Zaradi boljše tehnologije zgorevanja pri sodobnih kotlih je v kurišče potrebno dovajati manjšo količino zraka kot pri kotlih starejšega letnika. Posledično se ustvarja manjša količina dimnih plinov z nižjo temperaturo. 

Problem obstoječih dimnikov je predvsem v njihovi predimenzioniranosti. Presek dimniške tuljave je enostavno prevelik, da bi dimnik lahko uspešno odvedel zmanjšano količino dimnih plinov pri občutno nižji temperaturi. Za preprečevanje kondenzacije v dimniku, mora torej  dimniška tuljava imeti manjši presek. 

V stari hiši sanacija dimnika ali morda celo gradnja novega dimnika ni enostavna, niti poceni. Priporočamo vam, da se o možnih načinih izvedbe obnove oziroma prenove dimnika in višini stroškov posvetujete s strokovnjakom za dimnike. 

Pri novogradnjah pa so dimniki za nizkotemperaturni način ogrevanja skrbno načrtovani že v fazi projektiranja in vam zaradi tega ni potrebno posebej skrbeti. Priporočljivo je, da se pri zrakotesnih nizkoenergijskih in pasivnih hišah v dimnik vgradi termo ločilni element pri prehodu čez podstrešje in termo podstavek na dnu dimnika, ki preprečujeta nastanek toplotnih mostov. 

dimniki
Dimniki so izredno pomembni pri ogrevanju vašega doma. Nekateri si sploh ne znajo predstavljati ogrevanja brez dimnikov, a vendar je izredno pomembno, da je dimnik narejen celostno in iz kvalitetnih materialov. V nasprotju prihaja do izgub toplote ter prepuščanja, kar pa pripomore k nepotrebni finančni izgubi.

Dimniki – Kakšne so zahteve za izgradnjo?

Poglejmo najprej nekaj teoretičnih zahtev, ki jih je potrebno upoštevati pri gradnji dimnika. Najmanjša efektivna višina dimnika za kurilne naprave na trda in tekoča goriva je pet metrov, medtem ko je za kurilne naprave z atmosferskim gorilnikom na plin najmanjša višina dimnika štiri metre. Izpust dimnih plinov iz dimnika mora biti najmanj en meter nad gorljivimi materiali.

Sodobni dimniki morajo imeti majhno maso in ustrezno velik presek (idealen je okrogel presek). Najmanjši svetli presek dimniške tuljave mora imeti premer 110 milimetrov, oziroma znaša 100 cm2. Najmanjša svetla dimenzija zidane tuljave je 135 x 135 milimetrov. Dimnik naj ima gladko neporozno površino in brezhibno zatesnjene stike, kar zagotavlja popolno plinotesnost. Največja dovoljena razdalja med zgornjim in spodnjim priključkom na dimnik je šest metrov in pol. 

Dimnik mora biti odmaknjen od vseh gorljivih materialov in toplotno izoliran. To pomeni, da je potrebno toplotno izolirati vse površine, ki potekajo skozi neogrevane prostore in so v stiku z okoliškim zrakom. Poskrbeti je treba tudi za ustrezen odvod kondenzata, ki nastaja pri ohlajanju dimnih plinov. 

Dimnik mora biti odporen proti koroziji (npr. rostfrei dimnik, eko dimnik). Naštetim zahtevam ustrezajo posebni materiali, kot so na primer keramika, steklo in nerjaveča pločevina. Inox dimniki iz tanke jeklene pločevine so zaradi svoje majhne teže, enostavne izdelave in vgradnje ter dolge življenjske dobe še posebej priljubljeni. V večini primerov so se izkazali za zelo dobro opcijo, kadar je potrebna sanacija dimnika, ki še ne terja rušenja in nove izgradnje.

Pred samo gradnjo dimnika je pametno razumeti, kako dimnik sploh deluje. Veste, zakaj je vlek dimnika ključnega pomena? Poglejmo, kakšno vlogo ima pri tem višina dimnika, premer dimnika, material notranje površine dimniške tuljave, izolacija, oblika dimnika in dimniškega priključka. 

Višina in pozicija dimnika

Višji kot so dimniki, večji je njihov vlek. Vendar, pozor. S previsokim dimnikom lahko dosežete ravno nasprotni učinek od želenega. Če je dimnik previsok, se dimni plini lahko ohladijo preden dosežejo vrh dimnika. Posledica tega je zelo slab vlek dimnika in pojav kondenzacije na stenah dimnika. Pri kurilnih napravah na trdna goriva se ob tem pospešeno tvorijo tudi večje količine smole in saj, ki se nabirajo v dimniku. Zmanjšan presek tuljave in obloge na njej so pogosto vzrok za dimniški požar.

Višina dimnika je običajno pogojena z višino zgradbe, naklonom strehe, pozicijo sosednjih stavb in dimnika oziroma mestom, kjer dimnik izide iz strehe objekta. Najbolj optimalno je, da dimnik predre streho na slemenu, kjer bo zaradi pozicije dimnika ohlajanje dimnih plinov najmanjše. 

Če to ni mogoče zaradi višinskih omejitev in nagiba strehe, pa mora dimnik segati v območje prostega gibanja zraka nad tako imenovani mrtvi prostor. Zaradi vpliva vetra tam nastaja nadtlak. Pri prenizkem dimniku bi ta nadtlak pline potisnil po dimniku navzdol in izgorevanje bi bilo ovirano.

Dimniki, ki predrejo streho v oddaljenosti manj kot meter in pol od slemena strehe, naj segajo pol metra nad sleme. V primeru, ko dimnik izide na oddaljenosti od meter in pol do tri metre od slemena je vrh dimnika enak višini slemena. Na večji oddaljenosti od slemena, mora vrh dimnika segati vsaj meter nad strešino in naj ne presega kota 10° od vrha slemena proti strešini.

Če ste pričeli graditi dimnik preden ste si povsem na jasnem, kakšna bo vaša kurilna naprava in katero gorivo boste uporabljali, ste že storili veliko začetno napako. Minimalna višina dimnika za ogrevalne naprave na trda in tekoča goriva je pet metrov, za plinske naprave pa štiri metre. Poleg višine dimnika pa je od tega odvisen tudi ustrezen premer dimniške tuljave.

dimnikarstvo
Včasih so dimnike sezidali se iz opeke ter malte. Dandanes pa poznamo različne materiale, ki se uporabljajo za dimnike. Predvsem se je spremenila tudi sama izgradnja – sedaj je dimnik sestavljen iz treh večjih elementov – dimniški plašč, toplotna izolacija in dimniška tuljava. Kateri pa so najboljši materiali za vas pa preberite v članku.

Kako so dimniki zgrajeni?

V preteklosti so bili dimniki sezidani iz navadne opeke, spoje med opekami pa so zatesnili z malto. Sčasoma so začeli graditi dimnike, kot jih poznamo danes. Napredek tehnologije se pozna tudi pri gradnji dimnikov, saj so proizvajalci razvili celostne dimniške sisteme iz različnih materialov. 

V grobem dimnik sestavlja zunanji dimniški plašč, toplotna izolacija in dimniška tuljava. Glede na izvedbo dimnika so jim dodani še ostali dimniški elementi. 

Z gradnjo dimnika lahko pričnete, ko je projektiranje dimnika izrisano do potankosti. To pomeni, da je povsem jasno, kakšna bo kurilna naprava in gorivo. Od tega je odvisna višina dimnika, presek in oblika dimniške tuljave in vrsta materiala tuljave, pozicija in vrsta dimniškega priključka, dimniških vratc in drugih elementov glede na izvedbo dimnika.

Dimniki se postavijo na ustrezen hidro izoliran temelj pred izdelavo tlakov, pri čemer je potrebno upoštevati višino estriha. Pri nizkoenergijskih in pasivnih hišah je termo podstavek obvezen element dimnika za preprečevanje toplotnih mostov, pri ostalih gradnjah pa je priporočljiv. Nato se izdela prvi meter dimnika, v katerem so priključek za dimniška čistilna vratca, kondenzna posoda z odtokom, in zračnik. Lahko pa se vgradi že predhodno izdelan sestav, t.i. peta dimnika.

Mojster za gradnjo dimnikov nato zida ali sestavlja dimniški plašč, ki vsebuje dimniško tuljavo in toplotno izolacijo, do višine dimniškega priključka za peč. Priključek za peč je najpomembnejši del dimnika in mora biti natančno izveden na višini, ki je določena za izbrano kurilno napravo. Standardna višina priključka za večino peči in kotlov je od 80 do 120 centimetrov, za kaminske peči od 140 do 180 centimetrov in za kamine od 200 do 220 centimetrov.

Ne podcenjujte zaključne obdelave dimnika.

Po vgradnji dimniškega priključka podjetje za izvedbo dimnikov zgradi dimnik do vrha in ga vsakih nekaj metrov stabilizira z vgradnjo držal dimnika. Prehode dimnika skozi etažne talne plošče obdela s trdo kameno volno, ki dopušča naravno širjenje in krčenje dimnika. Pri dimnikih, ki presegajo višino pet metrov, je v mansardi potrebno vgraditi dodatna dimniška vratca. 

Za preprečevanje toplotnih mostov je potrebno, če že ne nujno, vgraditi termo ločilni element tudi pri izstopu dimnika skozi streho objekta. Na tem mestu se izvede tudi dodatna statična ojačitev dimnika. Dimniki, ki prehajajo skozi neogrevane prostore, morajo biti v tem delu še dodatno izolirani. S tem se prepreči kondenzacija dimnih plinov zaradi prehitrega ohlajanja dimnika. Vidni del dimnika mojster zaščiti z negorljivim materialom in obzida ter namesti krovno ploščo dimnika. 

Ob dimniku se po celotnem obsegu izvede obroba dimnika, ki preprečuje zamakanje padavinskih vod skozi streho v notranjost. Za zaščito dimnika pred vremenskimi vplivi pa služi montaža dimniške kape na sam vrh dimnika. To je tako imenovana »streha« dimnika, ki dimniku  poleg uporabne funkcije daje tudi lep vizualni izgled. 

Za učinkovito odvajanje dimnih plinov in v izogib kasnejšim poškodbam dimniških elementov morajo biti dimniki izdelani brezhibno. Tega žal ne zna vsak zidar. Za to opravilo vsekakor najemite preverjenega strokovnjaka za dimnike. Pri izbiri pravega vam lahko pomagamo na: https://omisli.si/dimnik. Poglejmo si dimniške elemente in njihovo vlogo še nekoliko podrobneje. 

Preberite še: Streha: Preverjeni krovci, prednosti in slabosti različnih kritin

 

Plašč dimnika

Dimniški plašč je eden od treh najbolj pomembnih elementov dimniškega sestava. Plašč dimnika tvori osnovno konstrukcijo dimnika iz lahkega betona, ki omogoča enostavno rokovanje in montažo. Pomembna sestavina lahkega betona je ekspandirana glina, ki omogoča izvedbo lahkih, stabilnih, zvočno in toplotno izolativnih dimniških plaščev visoke tlačne trdnosti. Odporen je proti ognju, zmrzali in agresivnim spojinam, ki nastajajo pri zgorevanju. 

Dimniki imajo večjo stabilnost, če so statično ojačani. Dimniški plašč ima v vogalih kanale za prezračevanje toplotne izolacije. Skozi amaturne kanale v kotu plašča dimnika pa se namestijo armaturne palice za statično ojačitev dimnika. Med plašč dimnika in dimniško tuljavo se vgradi negorljiva izolacija iz kamene volne.

Glede na število dimnih tuljav je plašč dimnika lahko enojni z zračnikom ali brez, dvojni z zračnikoma ali brez in dvojni kombiniran z zračnikoma ali brez, ki ima predviden prostor za dve tuljavi različnega premera.

Dimniki. ki so projektirani za nizkoenergijske in pasivne hiše imajo v dimniškem plašču že integrirano toplotno izolacijo iz posebnih vlaken. Izolacijsko jedro dimniškega plašča iz penobetona zagotavlja, da temperatura površine dimniškega plašča ostaja nad kritično točko rosišča. Peta dimnika je v celoti izolirana, vključno z zračnikom. Dimnik ima popolno zrakotesnost in plinotesnost. 

Troslojni dimnik iz nerjaveče pločevine pa ima tudi zunanji plašč dimnika iz nerjaveče pločevine oziroma inoxa. Od notranje tuljave je ločen s plastjo toplotne izolacije.

Preberite še:  ZIDARSTVO: CENE ZIDARSKIH DEL, BETONIRANJA, ZIDANJA, GRADBENIH DEL TER PREVERJENI ZIDARJI

Izolacija dimnika

Izolacija dimnika je zelo pomembna, če želite da dimnik dobro vleče. Kot smo že zapisali, se dimni plini na svoji poti proti vrhu dimnika ohlajajo. Za dober vlek dimnika pa se plini ne smejo ohladiti prehitro. Da se to ne zgodi, poskrbi dobra izolacija dimnika. Dimniki morajo biti izolirani z negorljivimi materiali, kot so: kamena volna, penabeton, mineralna vlakna in vermikulit.   

Stirodur, stiropor, steklena volna in drugi gorljivi materiali za izolacijo dimnika torej niso primerni. V primeru dimniškega požara bi se ogenj razširil preko teh materialov na ostrešje in v najslabšem primeru zajel celotno stavbo. 

Dimniki naj bodo v neogrevanem podstrešju ali drugih prostorih dodatno toplotno izolirani. Za izolacijo so primerne izolacijske plošče iz negorljivih mineralnih vlaken, obdelane s tankoslojnim ometom. Dodatna izolacija je zelo pomembna, da se ohrani višja temperatura dimnih plinov v dimniku. Dimniki naj bodo izolirani tudi nad streho. Primeren material za izolacijo je trda kamena volna. enako kot v neogrevanih prostorih. 

Če se izvaja sanacija dimnika s tuljavo iz nerjaveče pločevine, dodatna izolacija v dimniku ni potrebna. Inox tuljava se vstavi v obstoječi plašč dimnika, ki je praviloma že toplotno izoliran. Kjer v dimniku ni dovolj prostora, dodatne izolaciji niti ni možno izvesti. Težavo se rešuje tako, da se vsuje izolacijo iz vermikulita.

Preden se začne postavljanje dimnika, je potrebno preveriti če je v talni plošči pod njim izvedena ustrezna hidroizolacija. Če te ni, jo je treba namestiti pod prvi dimniški element. Hidroizolacija naj bo nekoliko večje dimenzije kot je dimniški plašč.  

Dimniška tuljava 

Dimniška tuljava je običajno izdelana iz šamota. Z razvojem novih tehnologij in materialov, pa so se izboljšanemu šamotu pridružili tudi drugi materiali: keramika, steklo, nerjaveče jeklo in plastika.

Starejši zidani dimniki so večinoma pravokotne oblike. V vogalih dimnika zaradi nižjih površinskih temperatur stene dimnika dimni plini zastajajo in se počasi ohlajajo. Ohlajeni dimni plini se skozi dimnik gibljejo z manjšo hitrostjo kot plini, ki potujejo skozi središče dimniške tuljave. Posledično se tvorijo vrtinci, ki povzročajo večji tlačni upor. 

Zato je najprimernejša oblika dimniške tuljave okrogla. Pri okroglem preseku se v dimniški tuljavi ustvarja najmanj tlačnih uporov kot posledica vrtinčenja dimnih plinov. Oblika dimniške tuljave je zato še kako pomembna za pravilno delovanje dimnika. Elementi so standardne višine 33 cm, 66 cm ali 133 cm in jih je enostavno sestavljati enega na drugega.

Presek dimniške tuljave se za manjše ogrevalne sisteme in kurilne naprave izračuna s pomočjo diagramov in izkustvenih enačb. Pri enodružinskih hišah za odvod dimnih plinov iz oljnih ali plinskih kotlov večinoma zadošča dimniška tuljava premera 120 do 130 milimetrov. Pri večjih kurilnih napravah na druge energente in sodobnih nizkotemperaturnih kotlih pa se uporabljajo dimniške tuljave premera od 140 do 200 milimetrov.

Da je dimnik pravilno dimenzioniran in izveden je vsekakor potreben natančen izračun ob upoštevanju posameznih elementov in priporočil proizvajalcev elementov ogrevalnega sistema.

Šamotni dimniki

Ko govorimo o šamotnih dimnikih, nimamo v mislih klasičnega šamotnega dimnika, ki prevladuje na večini slovenskih domov izpred desetletja ali več. Sodobni šamotni dimniki so zgrajeni iz treh elementov: zunanjega plašča iz lahkega betona, notranje tuljave iz kakovostnega ognjevzdržnega šamota in toplotne izolacije iz kamene volne med njima. Klasični šamotni dimnik, boste rekli, pa ni povsem tako.

Razlika med njima je zelo očitna predvsem zaradi kakovosti materialov, iz katerega so izdelani. Novodobna šamotna tuljava okrogle oblike je obstojna tako na visoke kot na nizke temperature. Stene tuljave so stabilne, odporne proti agresivnim spojinam in neprepustne tako za pline kot za kondenzat. 

Izdelan je kot celoten sistem dimnika kot montažni troslojni sestav. To omogoča hitro in enostavno gradnjo, saj se posamezne elemente med seboj le sestavlja kot lego kocke. Večplastna izdelava omogoča prosto krčenje in raztezanje ter namestitev izolacije. Življenjska doba sodobnih šamotnih dimnikov je zelo dolga, proizvajalci pa ponujajo tudi do 30 let garancijske dobe.

Keramični dimniki

Šamotnim tuljavam vse bolj konkurirajo keramični dimniki. Tuljava keramičnega dimnika je narejena iz visokokakovostne keramike. Za razliko od šamota, keramika ni porozna. To pomeni, da je neprepustna za vodo in kondenzat. Le-ta še posebej rad nastaja pri sodobnih pečeh zaradi nizkih obratovalnih temperatur peči. In prav kondenzat je največji krivec za poškodbe dimnika, ki ni prilagojen nizkotemperaturnemu načinu ogrevanja.

Keramični dimniki so primerni za vse vrste ogrevalnih naprav in goriv. Odlično prenašajo visoke temperature, korozije ne poznajo. Prav tako pa so zaradi svoje izjemno gladke površine tuljave odporni na vplive nizkotemperaturnih režimov ogrevanja, kot sta vlaga in kondenzat. Odlikuje jih tudi visoka plinotesnost in odpornost na kisline. Zaradi izredno gladke stene tuljave so trenja pri prehodu plinov minimalna in posledično je vlek keramičnega dimnika zelo dober.

Inox dimniki

Inox dimnik z visoko življenjsko dobo je narejen iz visokokakovostne nerjaveče pločevine. Primerni so za vse vrste kurišč in vse vrste goriv. Pri kuriščih na trda goriva deluje v podtlaku, pri kurilnih napravah na olje in plin pa v podtlaku in nadtlaku. Rostfrei dimnik je lahko nameščen ob zunanji steni objekta ali v notranjosti stavbe. Zaradi požarne varnosti mora biti notranji dimnik obvezno nameščen v lastni požarni jašek.

Samostojni inox dimniki so večinoma izdelani kot dobro izoliran troslojni dimniški sistem različnih premerov. Notranja cev je lahko iz rebričaste visoko kakovostne keramike ali nerjaveče pločevine v debelini 0,5 mm, 0,6 mm ali 1 mm. Debelina visoko sijajne inox pločevine zunanje cevi pa je od 0,5 do 0,7 milimetrov. Med njima je toplotna izolacija iz mineralnih vlaken, debeline 60 milimetrov. 

Enoslojni rostfrei dimnik večinoma služi kot notranja cev oziroma tuljava pri sanaciji dimnikov in prilagoditvah starih, zidanih dimnikov na plinasto gorivo. Je tudi pogosta izbira za dimnik za kamin.

Plastični dimniki 

Plastični dimniki so namenjeni izključno za nizkotemperaturne režime ogrevanja. Primerni so torej za nizkotemperaturne kurilne naprave na olje in plin, ki ne presegajo temperature 160°C. Odlikuje jih odpornost proti koroziji, staranju, UV žarkom in ozonskim spremembam ter temperaturna in difuzijska nepropustnost.

Dimniške tuljave, kolena spojke, odcepi in drugi elementi so izdelani iz visokokvalitetnih umetnih snovi, polimerov PVDF (polinivildenfluorida). Pri novogradnjah se tuljave vstavljajo v ognjevarno oblogo ali jašek. Pri sanacijah dimnika pa se plastična tuljava preprosto vstavi v obstoječi dimnik.

Preverite še: Kolikko stanejo gradbena dela?

izgradnja dimnika
Ste že slišali za kondenzno posodo pri dimniku? Njena naloga je zbiranje vode, ki se nabira zaradi kondenzacije dimnih plinov. Dimniki imajo tudi druge sestavne elemente, ki pripomorejo k najbolj optimalnemu delovanju dimnika. Preverite, kateri so najbolj pomembni.

Dimniki – Spodnji del  

Termo podstavek preprečuje nastanek toplotnega mosta med temeljno talno ploščo in peto dimnika, ki se postavi na termo podstavek. Je nujno potreben element dimniškega sistema pri nizkoenergijskih in pasivnih gradnjah. Nič pa ne boste zgrešili, če ga uporabite tudi pri klasični gradnji.

Peta dimnika je začetni element dimnika, višine okoli enega metra, ki ga v tovarni izdelajo v enem kosu. Sestavlja jo kondenzna posoda z odvodom kondenza, toplotna izolacija iz posebnih vlaken in priklop za čistilna dimniška vratca. Lahko je z zračnikom ali brez.

Kondenzna posoda ima nalogo, da zbira vodo, ki se ustvarja v dimniku zaradi kondenzacije dimnih plinov. Iz nje je potrebno izpeljati ustrezen odvod kondenzata v hišno kanalizacijo ali zbiralnik meteornih vod. Če je odvod speljan v kanalizacijo je med dimnikom in odtokom potrebno narediti sifon, da se v prostoru prepreči slab vonj iz kanalizacije.  

Kondenzno posodo bi morali imeti vsi dimniki.  Ni namenjena le za tiste stavbe, ki se ogrevajo s kondenzacijsko pečjo, pri katerih se dnevno tvori nekaj litrov kondenzata. Pri starejših dimnikih predstavljajo problem močnejše padavine, saj dimniške kape večinoma niso izdelane tako, da bi zadržale vdor meteorne vode, ki jih postrani nese v dimnik. Nekaj te vode posrka vase dimniška tuljava, ostanek konča na dnu dimnika. Pri novejših keramičnih in inox dimnikih z gladkimi tuljavami pa tam konča skoraj vsa voda. 

Ali so ena čistilna dimniška vratca dovolj?

Čistilna dimniška vratca so namenjena za vzdrževanje in čiščenje dimnika. Skozi njih dimnikar dostopa do dimniške tuljave v notranjosti dimnika. Čistilna vratca za dimnik se običajno namestijo v dimniški plašč v spodnjem delu ali v peti dimnika. Pomembno je, da so na mestu, kjer je do njih neoviran dostop. Običajno je to v kurilnici ali na hodniku. Dimniki, višji od 5 metrov potrebujejo dodatna čistilna dimniška vratca na podstrešju.

Preberite še: Ideje za prenovo doma

Dimniki – Osrednji del

Priključek za peč je namenjen priključitvi kurilne naprave na dimnik. Pri kaminih se zaradi zagotavljanja boljšega vleka večinoma uporablja 45 stopinjski dimniški priključek, medtem se 90 stopinjski priključek izvaja na vseh kurilnih napravah. Dimniki imajo praviloma priključek enakega ali manjšega premera, kot je premer dimniške tuljave. 

Če izvajate dodaten priključek za peč na obstoječi dimnik, naj bo priključek, enako kot pri novo grajenih dimnikih, iz enakega materiala kot je dimniška tuljava. Različni materiali se namreč različno širijo in krčijo. Priključek iz nerjaveče pločevine se bolj razteza kot šamot ali keramika, zato dimniška tuljava ob uporabi takšnega priključka na priključnem mestu lahko poči.

Vroč dimnik se lahko razširi tudi do 3 milimetre na meter dimnika od priključka za peč proti vrhu dimnika. Če dimnik nima prostora za raztezanja, lahko dimniška tuljava poči po celotni višini. Dimniški priključek za peč, dimniška vratca in tuljavo je zato treba obdati s trdo kameno volno ali podobnim materialom, ki dopušča krčenje in raztezanje dimniških elementov.

Priključna zidna rozeta za dimnik ima vlogo, da neprepustno zatesni odprtino dimnika ob vstopu dimniškega priključka za peč v dimniško tuljavo. Pomembno je, da je rozeta močno pritrjena in poponoma neprepustna za dimne pline. Uporabna je tudi ob prehodih odvodnih cevi skozi steno in ima pri tem tudi estetsko vlogo.

Dimnik mora biti stabilen.

Držalo dimnika služi za večjo statično stabilnost dimnika. Dimniki so namreč izpostavljeni silam vetra in nevarnosti drsa snega in ledu. Držalo dimnika se namesti med, pod ali nad škarnike. Del dimnika nad streho pa se še dodatno obteži in ojača z navojnimi palicami. Te fiksirajo odmik dimnika od škarnikov in omogočajo vertikalne pomike dimnika, ki jih povzročajo termični raztezki. Dodatna podpora dimnika se lahko izvede na njegovem spodnjem delu.

Dimnikom iz lahkih betonskih plošč, ki so postavljeni na zunanji steni stavbe, je potrebno posvetiti posebno pozornost. Temelji morajo biti več kot 80 centimetrov globoko pod točko zmrzovanja. V vsaki etažni plošči oziroma vsake tri metre mora biti bočno podprt z držali dimnika za večjo stabilnost dimnika. Prostostoječi zidani dimnik, pa je potrebno tudi armirati.

Kako optimizirati vlek v dimniku?

Pogoji zgorevanja in odvajanja dimnih plinov se spreminjajo zaradi nihanja temperatur v kurilni napravi in dimnih plinov v dimniku, nestabilnih vremenskih razmer, ki vplivajo na zračni tlak in dotok zraka v kurilno napravo. Nekateri dimniki imajo zato slab vlek in dimni plini se ne odvajajo iz dimnika. Pritiskajo nazaj v kurišče, dušijo ogenj in se širijo v prostore, kjer predstavljajo nevarnost za zdravje in življenje ljudi. 

Enako kot slab vlek pa lahko veliko težavo predstavlja premočan vlek dimnika. Zaradi prehitrega zgorevanja goriva je vlek intenzivnejši in kurilni sistem močno obremenjen. Skozi dimnik uhaja prevelika količina toplote, ki lahko povzroči vžig saj in oblog dimnika. Toplotne izgube so ogromne in posledično poraba goriva potratna. 

V obeh primerih je potrebno vlek dimnika optimizirati. V dimniški sistem se v ta namen vgrajuje dimniška loputa ali dimniški ventilator.

Loputa za dimnik služi za regulacijo vleka dimnika. Z odpiranjem in zapiranjem dimniške lopute dosežete optimalno zgorevanje in odvajanje dimnih plinov ter razbremenite kurilno napravo.

Ventilator za dimnik pomaga ustvarjati podtlak v dimniku, kjer je vlek dimnika slab zaradi zračnega tlaka, močnega vetra in drugih vremenskih razmer. Dimniki, ki imajo vgrajen ventilator, dosegajo občutno boljši vlek, odvajanje dimnih plinov in delovanje kurilne naprave pa je bolj učinkovito.  

Preberite še: PRENOVA DOMA: KOLIKO STANE PRENOVA DOMA NA KLJUČ (CENE, IDEJE, MOJSTRI)?

Dimniki – Zaključni elementi

V delu, ki je nad streho, so dimniki izpostavljeni ekstremnim vremenskim razmeram kot so vročina, mraz, padavine, zmrzal, močan veter in podobno. Če zaidejo v dimnik, lahko povzročijo poškodbe dimnika, slab vlek dimnika in nepravilno delovanje kurilne naprave. Zato je potrebno tudi temu delu dimnika nameniti posebno pozornost in ga dobro zaščititi. 

To pomeni, da mora biti tudi vidni del dimnika nad streho zavarovan z negorljivim izolacijskim materialom in obdelan s temperaturno odporno zaključno oblogo. Dimnik lahko mojster za dimnike obdela s klasično obzidavo dimnika z izbrano opeko, z montažnim zaključnim elementom ali obleče v pločevino. Pomembno je, da je zaključek dimnika izveden strokovno in natančno. 

Termo ločilni element dimnika preprečuje nastanek toplotnega mostu v prehodu dimnika skozi strešno konstrukcijo oziroma skozi izolacijski ovoj zgradbe. Vertikalno toplotno ločuje dimnik nad streho od dimnika v bivalnem delu objekta ali v neogrevanem podstrešnem prostoru. Termo ločilni element se vgrajuje v sloj toplotne izolacije na kritičnih točkah dimnika in je še posebej pomemben za nizkoenergijske in pasivne hiše. 

Dimniki včasih zahtevajo vgradnjo več termo ločilnih elementov enega nad drugim, največkrat  pri strmih strehah. Vgradnja termo ločilnega elementa je priporočljiva tudi pri prehodu dimnika iz kletne etaže v stanovanjsko, kjer je prav tako povečana nevarnost nastajanja toplotnih mostov.

Dimniška obroba preprečuje zamakanje padavinske vode v notranjost na preboju dimnika skozi streho. Obroba dimnika je prilagojena vrsti kritine in naklonu strehe, lahko je standardna ali narejena po meri. Pomembno je, da je izvedena kvalitetno in popolnoma vodotesno.  

Kako in iz katerih materialov bo obroba za dimnik narejena, je pogojeno z naklonom strehe, vrsto kritine in pozicijo dimnika. Dimniki so lahko pozicionirani v slemenu, kapu ali na sredini strehe. Pomembno je, da obroba dimnika dobro pokrije stik med samim dimnikom in mestom, kjer dimnik izstopi iz strehe.

Vidni deli dimnika

Krovna plošča za dimnik ojača vidni del dimnika nad streho in preprečuje vdor meteorne vode v dimnik. Na krovno ploščo se praviloma montira dilatacijska rozeta za dimnik ali konusni nastavek. Dimnik iz nerjaveče pločevine pa ima krovno ploščo iz inoxa. Pri ostalih tipih dimnikov pa prednjači krovna plošča iz betona.

Dilatacijska rozeta za dimnik služi za kompenzacijo dilatacije šamotnih cevi zaradi visokih temperaturnih razlik med temperaturami v dimniku in zunanjim okoljem. Dimniki z dilatacijsko rozeto imajo tako večjo zaščito pred posledicami raztezanja in krčenja materialov. 

Rozeta za dimnik se montira med zgornjim robom zadnje tuljave dimniškega sistema in pokrovom zgornje plošče zadnjega dimniškega plašča. Pri tem sega vsaj 3 centimetre v notranjost tuljave. Ima tudi pomembno vlogo pri zagotavljanju plinotesnosti in varnemu prezračevanju izolacijskega materiala dimnika.

Konusni nastavek se pričvrsti na krovno ploščo za konusni nastavek in zatesni s tesnilno pasto. Na konusni nastavek se potem pritrdi kapo proti padavinam ali omego. Uporablja se na dimnikih, kjer ni vgrajene dilatacijske rozete.

Dimniška kapa

Kapa za dimnik je zaključna konstrukcija dimniškega sestava. Izbira dimniških kap je pestra in raznolika tako po obliki velikosti, kot po materialu, iz katerega so izdelane. Izberete lahko dežno kapo, protivetrno kapo ali omega zaključek v kombinaciji z dilatacijsko rozeto. Čeprav je dimniška kapa lahko zanimiv dekorativni element na vaši strehi, pa je njena primarna vloga vse prej kot estetske narave.

Dimniki ne morejo dobro funkcionirati brez dimniške kape. Dimniška kapa ščiti dimnik pred vremenskimi vplivi in omogoča stabilnejše delovanje kurilnih naprav. Preprečuje vetru in padavinam vstop v odprtino dimnika in usmerja dimne pline, ki izhajajo iz dimnika stran od objekta. S tem se zmanjša vpliv vetra na vlek v dimniku.  

Dimniško kapo naj ima vsak dimnik, tudi dimnik za kamin, ki je morda v uporabi le občasno. Nujna je za vse dimnike z nerjavečimi ali plastičnimi tuljavami in ki niso povezani z odvodom kondenzata. Zaradi različnih zunanjih dimenzij dimnika, je kapo za dimnik včasih potrebno izdelati po naročilu. 

Montažni dimniški zaključek

Ker klasična pozidava dimnika pomeni večjo težo in zavzame več prostora v mansardi, se novejši dimniki zaključujejo z obložnim elementom ali tipiziranim montažnim dimniškim zaključkom FINAL. V oba sistema je že vdelana krovna plošča, konus, dimniška kapa in ostali zaključni elementi. 

Obložni element odlikuje vodotesnost, odpornost na visoke temperaturne spremembe in ostale  na vse meteorološke vplive. Narejen je iz betonskih plošč, ojačanih s steklenimi vlakni. Zaradi majhne mase ga je zelo enostavno povezniti preko dimnika. Obložni element prekrije tudi obrobo za dimnik (ki se izvede neposredno na dimnik), zato je stik varen pred zamakanjem.

Dimniki z montažnim dimniškim zaključkom so zelo dobra imitacija dimnikov, ki so obzidani z opeko. Izdelani so iz tipiziranih betonskih elementov, ki so po videzu podobni opeki v rjavi, črni, beli ali opečno rdeči barvi. Višina dimnika, ki ga lahko obdelate na ta način je do dva metra. V zaključnem dimniškem setu FINAL so zaključni FINAL elementi s pripadajočim lepilom, set za armiranje zaključka, dimniška tuljava, krovna plošča, izolacija in ognjeobstojno lepilo.

Preberite še: KOLIKO STANE ARHITEKT?

Tipi dimnikov

V grobem so dimniki lahko: klasični zidni, šamotni sistemski in montažni inox, v troslojni, dvoslojni ali enoslojni izvedbi. Zidani so lahko enojni z eno tuljavo ali dvojni z dvema tuljavama enakega ali različnega premera, z zračnikom ali brez. Kateri tip dimnika je najbolj primeren za vaš dom, je pogojeno z načinom ogrevanja, vrsto kurilne naprave in vrsto goriva. Na optimalno izbiro  vpliva tudi to ali gre za novogradnjo, sanacijo starega dimnika ali naknadno namestitev dodatnega dimnika v notranjosti stavbe ali izven nje.

Troslojni dimnik je najbolj razširjen tip dimnika, ki se vgrajuje že več desetletij. Sestavljen je iz zunanjega betonskega plašča, toplotne izolacije iz mineralne volne in notranje dimniške cevi. Toplotna izolacija, ki ohranja dimne pline tople, vlek dimnika močno izboljša. Dimnik je enostaven za vgradnjo, požarno varenin neobčutljiv za vlago. 

Dvoslojni dimnik je izdelan po »LAS« sistemu. Konstrukcija dimniške tuljave je izvedena koaksialno, kar pomeni da ima dimnik cev v cevi. V notranjosti dimniške tuljave se izstopajoči dimni plini gibljejo proti vrhu dimnika. Po zunanji strani dimniške tuljave pa v kurilno napravo vstopa zunanji zrak, ki se na poti ogreje. 

Dvoslojni dimniki so torej sestavljeni iz zunanjega plašča in notranje dimniške cevi, ki je lahko iz šamota, keramike, nerjavečega jekla ali drugih materialov. Prostor med zunanjo in notranjo cevjo pa funkcionira kot termo jašek za dovod svežega zraka za zgorevanje. Dvoslojni dimnik dejansko deluje kot toplotni izmenjevalnik, kar še poveča izkoristek kurilne naprave. Koaksialni ali LAS dimnik je še posebej primeren za priključitev kondenzacijskih in nizkotemperaturnih kurilnih naprav na plinsko gorivo.   

Enoslojni dimnik je v praksi cev iz keramike, nerjaveče pločevine, stekla ali plastike. Uporablja se predvsem za sanacijo starih opečnih dimnikov in kot dimnik za kamin, lončeno peč ali druge vrste lokalnih peči. Vrsta materiala je odvisna od režima ogrevanja (visokotemperaturni ali nizkotemperaturni) ter vrste goriva. 

Eko dimniki

Na besedo »eko« nam pride na misel cel kup asociacij na temo okolju prijazno, ekološko, zeleno, varčno, energetsko učinkovito in podobno. A kaj ima »eko« opraviti z dimniki? Eko dimnik omogoča pravilno izgorevanje energenta, z optimiziranim vlekom pa maksimalni izkoristek njegovega energijskega potenciala. Ima močan vpliv na občutno manjšo porabo goriva, zniževanje izpustov emisij dimnih plinov v ozračje in s tem manjšo obremenitev okolja.

Eko dimnik ima brezhibno plinotesnost, odlično ognjevzdržnost, izvrstne toplotno izolacijske karakteristike in dolgo življenjsko dobo. Izdelan je iz vrhunskih, lahkih, trpežnih materialov, ki kljubujejo še tako neugodnim zunanjim in notranjim vplivom, kot so kislinske, temperaturne, vremenske in mehanske obremenitve. 

Zunanji plašč je iz lahkega betona z armaturnimi kanali, ki zagotavlja dimniškemu plašču visoko trdnost. Zaradi nizke teže sta rokovanje in montaža zelo enostavna. Plašč je lahko enoslojni ali dvoslojni, z zračnikom ali brez. 

Notranje stene dimnika, so izdelane iz keramike, ki izpolnjuje vse zahteve sodobne gradnje in ogrevanja. So izredno gladke in neporozne. Zaradi minimalnega trenja pri prehodu plinov skozi eko dimnik je vlek dimnika odličen. Eko dimniki imajo tudi varen odvod utekočinjenih agresivnih spojin, ki nastajajo pri vezavi kondenzata s stranskimi produkti zgorevanja goriv.  

Dimnik za kamin

Izdelava montažnega dimnika za kamin je preprosta in ga je mogoče namestiti v katerikoli prostor. Enako kot vsi ostali dimniki, pa mora tudi dimnik za kamin biti optimalno in strokovno izveden. Zaradi neustreznega dimnika za kamin lahko pride do nepopolnega zgorevanja in posledično varnostnega tveganja za življenje in zdravje vaše družine. Poleg tega je slabši tudi izkoristek kamina, poraba kurjave je večja, v dimniku se lahko pojavi kondenzacija, vlek dimnika je slabši. 

Cev se priključi na dimnik direktno ali še bolje s kolenom pod kotom 45. Če je kamin od dimnika nekoliko odmaknjen se uporabi podaljšana cev, ki pa ne sme biti daljša od 125 centimetrov. V tem primeru mora imeti podaljšana dimniška cev ustrezen vzpon, da se vlek dimnika ne zmanjša. Rozeta za dimnik mora biti na stiku z dimniško odprtino pritrjena neprodušno. Novejši standardi in zahteve določajo obvezno vgradnjo revizijskih vratc za čiščenje dimnika na povezavi med dimnikom in kaminom. 

Povečini se dimnik za kamin izdela iz enoslojne nerjaveče pločevine. Redkeje pa se uporabniki odločajo za troslojni inox, predvsem zaradi višje cene. Inox dimniki so pogosta izbira za kamine, saj gre za material z dolgo življenjsko dobo, ki dobro tesni, je odporen na kondenzat, se hitro ogreje in ohladi.

Shiedel ponuja kaminski vložek oziroma modul, pri katerem imate kamin in dimnik v enem. Kaminski sistem je popolnoma pred pripravljen in se integrira neposredno v dimnik. Je popolnoma neodvisen od zraka v notranjih prostorih, ker za zgorevanje zajema zrak od zunaj. Zato je še posebej primeren za nizkoenergijske in pasivne gradnje.

Sanacija dimnika

Sanacija dimnika je nujno potrebna, ko poškodbe dimnika ogrožajo požarno varnost stavbe in njenih stanovalcev. Na zelo starih stavbah so dimniki lahko dotrajani do te mere, da sanacija dimnika fizično ni več mogoča ali pa je finančno gledano nerazumna. V takšnih primerih je edina smiselna odločitev, da dimnik delno ali v celoti porušite in zgradite novega. Katero rešitev izbrati, je odvisno predvsem od stanja obstoječega dimnika. 

Priporočamo, da se temeljit pregled dimnika, oceno stanja in nasvet obrnete na strokovnjaka za dimnike.  Če se izkaže, da poškodbe obstoječega dimnika niso zelo razsežne, je sanacija dimnika vsekakor cenovno najbolj ugodna in najhitrejša alternativa. Najbolj elegantna rešitev je, da mojster v prvotni hišni dimnik vstavi tuljavo iz tanke, nerjaveče pločevine. Vaš dimnik se tako v svoji notranjosti nadgradi v rostfrei dimnik.

Zidani dimniki starejše izdelave se morajo praviloma posodobiti tudi ob prehodu na kurjenje s plinastim gorivom. Pred samo priključitvijo plinske naprave na plinovodno omrežje je potrebno pridobiti soglasje in mnenje o ustreznosti obstoječega dimnika. Izdela vam ga lahko dimnikarstvo. 

Težava pri starih dimnikih je običajno prevelik in neustrezen presek dimniške tuljave, njena hrapava površina, porozne stene in stiki ter velika masa dimnika. Zaradi predimenzioniranosti in vsega naštetega se na stenah dimnika nabirajo velike količine kondenza, ki botruje poškodbam dimnika. Ustrezna sanacija dimnika v skladu s priporočili dimnikarskega podjetja je zato pred priklopom plinske naprave nujno potrebna.

Brezhibni dimniki – večja varnost 

Ste eden tistih, ki se ne grabijo za gumb, ko zagledajo dimnikarja, ampak se pošteno ujezijo, ko ga zagledajo na hišnem pragu? Se vam dimnikarske storitve zdijo nesmiselno zapravljanje denarja? Utemeljili bomo, zakaj je dimnikarstvo pomembno in zakaj dimnikar v vašem domu nikakor ni nekoristen nebodigatreba. 

Redno vzdrževanje vašega ogrevalnega sistema, ki med drugim vključuje pregled in servisiranje kurilne naprave ter pregled in čiščenje dimnika, lahko reši vaše življenje in premoženje. Na vseh področjih našega življenja se je izkazalo, da je bolje preprečevati kot reševati. Povsem enako je z dimniki in ogrevalnimi napravami.

Pri zgorevanju različnih goriv s kisikom nastajajo dimni plini. Glede na snovi, ki so v gorivu, se poleg ogljikovega dioksida (CO2), vodne pare, trdnih in sajastih delcev tvorijo zdravju škodljive spojine. V dimnih plinih so različne plinaste spojine, dušikove spojine in oksidi, na primer žveplov dioksid (SO2), ogljikov monoksid (CO), nitrogen oksid (NOx), dušikov dioksid (NO2) in druge spojine. 

Uhajanje teh plinov v bivalne prostore zaradi okvarjenih naprav in poškodovanega dimnika lahko vodi v zastrupitev, ki se lahko konča tragično. Dimnikarske storitve z rednimi pregledi dimniških elementov pogosto odigrajo ključno vlogo pri preprečevanju takšnih scenarijev. 

Plinotesni dimniki v kar največji meri izključujejo možnost uhajanja dimnih plinov v bivalne in druge prostore. Ob svojem obisku dimnikar preveri, če morda ni prišlo do razpok v steni dimnika in če dimniški spoji dobro tesnijo ter opravi pregled in čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav. 

Saje in katran lahko povzročijo požar.

Na stenah dimnika se nabirajo trdni delci iz dimnih plinov, kot so na primer saje in katran. Pri visokih temperaturah v dimniku lahko pride do samovžiga teh delcev. Pri slabo vzdrževanih dimnikih obstaja visoka nevarnost dimniškega požara, ki se lahko razširi na celotno stavbo. Čiščenje dimnika je zato nujno opravilo, ki se mu ne bi smeli izogibati. 

Dimniki bi morali biti pregledani vsako leto najmanj enkrat. Čiščenje kurilnih naprav se opravi glede na vrsto kurilne naprave in goriva enkrat do štirikrat na leto. Ne le zato, ker tako določa Zakon o dimnikarskih storitvah (ZdimS), ampak zaradi vaše lastne varnosti in preprečevana materialne škode. Ko bodo vsi ljudje usvojili zavedanje tega in dojeli pomen rednega vzdrževanja dimnika, bo strojen velik korak k večji varnosti za življenje in zdravje. 

Zelo pomembno je, da v svojem domu vzpostavimo pogoje, da lahko škodljivi dimni plini nemoteno zapustijo naše domovanje. Pogosto je slišati, da so dimnikarske storitve povsem nepotrebne in da dimnikar nima kaj početi, če imamo doma plinsko ogrevalno napravo. Saj iz nje vendar izhaja samo para, mar ne?

Pa je res tako? 

Posebno pozornost velja nameniti plinskim napravam z atmosferskim gorilnikom, ki imajo vgrajeno varovalo vleka. Te plinske peči za svoje delovanje koristijo zrak iz prostora. Ob pomanjkanju zraka oziroma kisika za gorenje in v primeru napak na gorilniku pride do nepopolnega zgorevanja. Pri tem nastaja ogljikov monoksid (CO). To je strupen plin brez barve in vonja, ki ga človeška čutila ne zaznavajo. 

Če dimniki na stavbi nimajo zadostnega vleka, ogljikov monoksid uhaja nazaj v prostor. Uhajanje CO je žal vse prevečkrat usodno za ljudi in živali. Najmanj, kar lahko storite, je namestitev detektorja ogljikovega monoksida. Ta vas s signalom obvesti, da je v vaši kotlovnici povečana koncentracija CO in da z zgorevanjem nekaj ni v redu. Takojšnje ukrepanje je nujno, da obvarujete sebe in svoje bližnje.

V drugo skupino kurilnih naprav, kjer je potrebna povečana pozornost spadajo sodobni kondenzacijski kotli. Ti izkoriščajo kondenzacijsko toploto dimnih plinov, pri čemer se dimni plini precej ohladijo, zato naravni vlek v dimnik ne deluje več. Dimne pline je potrebno odvesti prisilno, s pomočjo ventilatorja v ogrevalnem sistemu, ki potiska dimne pline skozi dimnik.

Pri tem v dimniku nastajajo tlačni upori in ustvarjajo se nadtlačne razmere. Zaradi tega je še posebej pomembno, da so dimniki popolnoma plinotesni. Skozi poškodovano dimniško steno in dimniške spoje, ki ne tesnijo, dimni plini namreč uhajajo nazaj v prostor. Temeljita sanacija dimnika je v tem primeru nujno potrebna. 

Sami boste težko opazili, da je z izgorevanjem v vaši ogrevalni napravi nekaj narobe, če vam ne bo ravno povsem odpovedala pokorščine. Ne dovolite, da se v vaš dom širi ogljikov monoksid. Ne imenujejo ga zaman »tihi ubijalec«. Dimnikarstvo vam je lahko v veliko pomoč pri odkrivanju nepravilnosti na vašem ogrevalnem sistemu.

Preverite tudi: GRADNJA HIŠE: KOLIKO STANE HIŠA (CENA GRADNJE HIŠE)?

Dimnikarstvo: Kakšno delo opravlja dimnikar?

Dimniki morajo biti vzdrževani in očiščeni strokovno. Delo poteka tudi na višini, zato se čiščenja ne lotevajte sami, ampak za dimnikarske storitve pokličite pristojno dimnikarstvo, ki vam izda tudi ustrezno potrdilo o opravljeni storitvi.  

Dimnikar preverja, v kakšnem stanju so dimniki, dimniški priključki in kurilne naprave ter ugotovlja morebitne nepravilnosti na obstoječih napravah. O svojih ugotovitvah glede stanja naprav sestavi zapisnik in obvesti uporabnika. Ta mora okvare in anomalije odpraviti v določenem roku. Dimnikar opravi ponovni pregled in če pomanjkljivosti niso odpravljene, o tem obvesti pristojno inšpekcijo. 

Med dimnikarske storitve sodi tudi prvi pregled na novih ali rekonstruiranih kurilnih napravah. Namen pregleda je zagotoviti potrebne evidence o kurilnih napravah, energentih in odgovornih osebah, ter ugotoviti, ali je kurilna naprava vgrajena v skladu s projektno dokumentacijo in veljavnimi predpisi. Dimnikar preveri še, da tipska kurilna naprava morda ne presega mejnih vrednosti emisij.

Redni letni pregled se izvaja z namenom ugotavljanja nepravilnosti obratovanja obstoječih naprav in zagotavljanja večje varnosti. Do motenj lahko prihaja zaradi spremenjenih pogojev obratovanja, neustreznega dovoda zraka ali poškodb na napravah.

Hkrati z rednim letnim pregledom dimnikar opravi tudi meritve izpustov oziroma emisij dimnih plinov. Rezultati meritev pokažejo, ali so parametri zgorevanja pravilno nastavljeni in kako so kurilne naprave vzdrževane. To je še posebej pomembno za ogrevalne naprave, ki so odvisne od zraka v bivalnih prostorih. Če izpusti dimnih plinov presegajo mejne vrednosti, mora uporabnik v določenem roku odpraviti pomanjkljivosti.

Dimniki so pogosto polni saj, katranskih in drugih oblog. Če se čiščenje dimnika, dimovodnih naprav in malih kurilnih naprav ne izvaja redno, se obloge lahko vnamejo. Dimnikar obloge večinoma odstrani mehansko. Če to ne zadošča, jih odstrani kemično, z izžiganjem in z drugimi postopki odstranjevanja. 

Dodatne dimnikarske storitve

Starejši dimniki so zaradi zoba časa sčasoma potrebni obnove. Pri menjavi kurilne naprave ali vrste goriva pa je treba dimnik prilagoditi. Rekonstrukcija ali sanacija dimnikov spada med dimnikarske storitve, ki jih izvaja marsikatero dimnikarsko podjetje na starejših objektih in na novogradnjah. 

Naročite lahko tudi čiščenje toplotnih izmenjevalnikov, hladilnih agregatov, klimatov, prezračevalnih naprav in kanalov. Dimnikarstvo tudi svetuje uporabniku o pravilnem načinu kurjenja za boljše zgorevanje, manjšo porabo energenta in zmanjšanje izpustov dimnih plinov.

Cenik za dimnikarske storitve:

  • Prvi pregled kurilne naprave na trdno, tekoče, plinasto gorivo | 90-110 evrov
  • Letni pregled, čiščenje kurilne in dimovodne naprave – tekoče gorivo | od 38-55 evrov  
  • Letni pregled, čiščenje kurilne in dimovodne naprave – trdno gorivo | od 49-55 evrov  
  • Letni pregled, meritve emisij dimnih plinov – plinasto gorivo | 34-43 evrov
  • Meritve emisij dimnih plinov – tekoče gorivo | 19 evrov
  • Meritve emisij dimnih plinov – trdno gorivo | 23 evrov
  • Meritve emisij dimnih plinov  – plinasto gorivo | od 24 – 33 evrov 
  • Mehansko čiščenje kurilne in dimovodne naprave – tekoče gorivo | 31 evrov
  • Mehansko čiščenje kurilne in dimovodne naprave – trdno gorivo | 31 evrov
  • Mehansko čiščenje dimovodne naprave – plinasto gorivo | 16 evrov

Dimniki – cenik:

  • Dimnik enojni za trdo gorivo fi 160 6+1 m | od 725 evrov dalje
  • Dimnik enojni za trdo gorivo fi 160 6+1 m z zračnikom | od 800 evrov dalje 
  • Dimnik dvojni za trdo gorivo fi 160 6+1 m | od 1500 evrov dalje
  • Dimnik dvojni za trdo gorivo fi 160 6+1 m z zračnikom | od 1600 evrov dalje 
  • Dimnik enojni za tekoče gorivo fi 160 6+1 m | od 750 evrov dalje
  • Dimnik enojni za tekoče gorivo fi 160 6+1 m z zračnikom | od 800 evrov dalje
  • Dimnik dvojni za tekoče gorivo fi 160 6+1 m | od 1550 evrov dalje
  • Dimnik dvojni za tekoče gorivo fi 160 6+1 m z zračnikom | od 1650 evrov dalje
  • Dimnik enojni za plinasto gorivo fi 140 6+1 m | od 700 evrov dalje
  • Dimnik enojni za plinasto gorivo fi 140 6+1 m z zračnikom | od 780 evrov dalje
  • Dimnik dvojni za plinasto gorivo fi 140 6+1 m | od 1500 evrov dalje
  • Dimnik dvojni za plinasto gorivo fi 140 6+1 m z zračnikom | od 1600 evrov dalje
  • Dimnik Shiedel Stabil dolžine 7 m | od 650 evrov dalje
  • Troslojni inox dimnik | od 80 evrov/m dalje
  • Keramični dimnik | od 150 evrov/m dalje
  • Dimniška kapa inox | od 80 evrov dalje
  • Izvedba dimniškega priključka | od 120 evrov dalje

Na 24ur.com preverite kaj vse vas čaka, če prenavljate ali gradite…

Komu zaupati izvedbo dimnika

Iščete izvajalca za gradnjo dimnika v vaši novi hiši? Ste se odločili za nov režim ogrevanja in potrebujete predelavo obstoječega dimnika? Običajno za informacije najprej vprašamo strička Googla, ki vse ve. Ponuja pester nabor različnih izvajalcev, ki jim dimniki, potrebni sanacije ali posodobitve niso tuji. Montažo, obnovo ali popolnoma novo izgradnjo dimnika opravljajo:

Dimniki Dimont d.o.o.; Embis dimniki, postavljanje dimnikov Emil Mešič s.p.; Stone d.o.o.; OGM-BI d.o.o.; Dimniki proizvodnja, storitve, trgovina d.o.o.; Dimnikarstvo Tomaž Vrbnjak s.p.; Diminox, podjetje za dimniško in ogrevalno tehniko ter storitve d.o.o.; Dimniki, sanacije in novogradnje Vojko Zajc s.p.; Flamming d.o.o.; DIM grad d.o.o.; Kovinske konstrukcije in obnova dimnikov Marjan Rejc s.p.; Energetski servis d.o.o.; Shiedel dimniški sistemi d.o.o.; Alpe dimnik, stavbno kleparstvo in krovstvo d.o.o.; Novogradnja keramičnih, inox ter sanacije dimnikov Marko Zupanc s.p.; Dimnikarstvo Esad ČatiĆ s.p.; asDim strokovnjaki za dimnikarske storitve d.o.o.; KIP dimniki d.o.o.; Dimniki Hočevar d.o.o.; 


IZVAJALCI SE BREZPLAČNO VPIŠITE TUKAJ

posredujemo vam stranke 📈 
brez provizij 🙏
preverite brezplačno 👀


MKM Nova d.o.o.; Klinika za dimnike; Dimniki Saval; Sanacija dimnikov Štefan Dimec s.p.; Dimnikarstvo Dimkodim Azad Seferović s.p.; Zaključna dela v gradbeništvu in sanacija dimnikov Gregor Matečko s.p. Dimnikarji d.o.o.; Energo dimnik, servis peči in dimnikarske storitve Admir Haliti s.p.; UB Termo Urban Božič s.p.; Sanacija dimnikov in zaključna gradbena dela Milan Horvat s.p.; Vulkano d.o.o. proizvodnja inox dimnikov; Diminstal d.o.o.; Dimniki Klemenc; Dimnikarstvo in meritve dimnih emisij Uroš Lipanje s.p.; Diming inženiring in projektiranje d.o.o.; Sanacija dimnikov Slavko Fleišman s.p.; Saje dimnikarstvo in gradbene storitve; 

ter

Vaš dimnik dimnikarske storitve Dalibor Čiča s.p.; Sanis d.o.o.; SDG dimnikarstvo, kemično čiščenje toplotnih naprav in gradbene storitve d.o.o.; Sto-servis d.o.o.; Sanacija dimnikov Mario Obid s.p; Sigmanova Žalec instalacijske stene in dimniki d.o.o.; Dimnik dimnikarsko podjetje d.o.o.; Dimnikarstvo Dimko d.o.o.; Dovrtel sistemi d.o.o.; Gradnja dimnika Martin Selič s.p.; Klin d.o.o.; Dimont d.o.o.; MG sanacija dimnikov Matic Galuf s.p.; Eko Dimnik Dimnikarstvo, ogrevanje, svetovanje in nadzor d.o.o.; Montaža dimnikov Rok Vašl s.p.; Dimnikarstvo U.S. Proservis montaže, inštalacije in storitve d.o.o. in drugi.

Nemoten odvod dimnih plinov je možen le ob optimalnem vleku dimnika. Dimniki morajo biti zato pravih dimenzij, predvsem pa strokovno izdelani in montirani. Zato še zdaleč ni vseeno, komu zaupate to pomembno opravilo. Če ste v dvomih, kateri mojster iz zgornjega seznama bi bil najboljši za vas, pošljite povpraševanje preverjenim ponudnikom dimnikov in dimnikarskih storitev na Omisli.si. Priporočili vam bomo zanesljivega in preverjenega monterja dimniških sistemov.

Pošlji povpraševanje preverjenim izvajalcem







Skupna ocena bralcev
[Skupaj: 1 Povprečje: 5]