Telekomunikacije (inštalacije) ⚡️

Šibkotočne inštalacije telekomunikacije električarji uporabljajo pri namestitvi domofonov, zaščiti pred vlomi in požari ter pri splošnem računalniškem omrežju v domu.

Torej najpogostejši vzroki za najem električarja, ki poskrbi za šibkotočne elektroinstalacije so:

• omare za telekomunikacije,

• telekomunikacije,

• zaščita pred požari in vlomi,

• ozvočenje, video nadzor in domofoni. 

V nasprotju s tem obstajajo tudi jakotočne inštalacije, ki so namenjene porabnikom, ki si želijo vzpostaviti varno napajanje sistemov klimatiziranja, ogrevanja oziromo inštalacij za moč. Mednje poleg teh spadajo tudi izvedbe strelovodov, ozemljitve stanovanjskih in drugih poslovnih ter javnih objektov ter vtičnic. 

Podatkovni kabli, koaksialni kabli in nizka napetost na splošno ne smejo potekati vzporedno z omrežnim napajanjem. Medtem ko ljudje omenjajo potrebo po izogibanju motnjam pri telekomunikaciji, je glavna stvar, na katero morate biti pozorni, indukcija. Telefonske žice lahko potekajo v bližini napajalnih kablov, vendar ne v istem vodu, visoka in nizka napetost ne bi smeli biti skupaj iz različnih razlogov, kot je npr. poškodovanje opreme ob inštaliranju telekomunikacije. Med drugim jih ločijo, saj se trdna snov ob segretju razširi in pri ohlajanju skrči. Posledično naj imajo električni in telefonski kabli nekoliko več prostora, da se pozimi, ker se kabli zaradi ohlajanja ozračja krčijo in lahko pride do trganja, poslednjem izognemo. 

Obstajajo 4 vrste omrežnih kablov, ki jih elektičarji uporabljajo pri omrežni oziroma lokalni povezavi. To so:

Koaksialni kabel

To je tudi najbolj znan električni kabel, ki ga prepoznamo po več plasteh. Koaksialni kabli imajo na sredini en sam bakreni vodnik, medtem ko plastična plast zagotavlja izolacijo med osrednjim vodnikom in pletenim kovinskim ščitom. Slednji zagotavlja, da zaščiti omrežje pred morebitnimi motnjami.

Kabel iz optičnih vlaken

Ogromna prednost optičnih vlaken je, da zaradi svoje valjaste prozorne strukture omooča res hiter prenos. Običajno se ga uporablja pri povezovanju več računalnikov zapored. Predvsem ga uporabljajo na mestih, kjer lahko prihaja do elektromagnetnih motenj. Znan je tudi po tem, da se ne poškoduje ob direktnem stiku s soncem ali vodo, zato ga pri instalaciji telekomunikacij pogosto uporabijo.

Oklopljeni sukani parni kabel (STP) 

Ta kabel se izredno pogosto uporablja, saj predstavlja eno izmed najlažjih vrst omrežnega kabla. Pogosto se uporabljajo za povezavo več računalnikov in prenosov podatkov, ko se gre za telekomunikacije. A vendar je potrebno paziti, da je nameščen na mestu, kjer so električne motnje zreducirane, saj takrat ni dobra izbira. V tem primeru bolj priporočamo oklopljeni UTP kabel. Ta vrsta kabla je precej podobna koaksialnemu kablu, a vendar obstaja nekaj razlik. Predvsem se to opazi pri kreiranju dolgih omrežij, kjer je koaksialni kabel bolj primerna izbira. 

Neoklopljeni sukani parni kabel (UTP) 

Kabel, ki se uporablja najpogosteje, saj je znan po izredno visoki zaščiti pred motnjami. Po večini ga uporabljajo mala in srednje velika podjetja, saj je idealen za vzpostavitev pisarniškega omrežja. Zanj se odločajo, ker predstavlja izredno veliko prenosno zmogljivost, kar do 100 Mbps. 

Tako je, namestitev računalniške mreže spada pod šibkotočne inštalacije, zato je pomembno, da se tega loti za to usposobljena oseba. 

To delo zahteva izjemno natačnost, saj je računalniška mreža eden ključnih delov vsakega objekta in je potrebno zagotoviti, da je mreža čim bolj odporna na motnje, ki se nahajajo v bližini ter je potrebno narediti preizkus delovanja. 

Kabelske in telefonske žice ne prenašajo toka, zato jih je varno odstraniti. Vendar je ključnega pomena, da ne prerežete v električni vod. 

Za povprečno ceno telekomunikacij, ko se gre za osnovno napeljavo, boste odšteli nekje od 400-1200 evrov, odvisno od zahtevnosti.  

Standardi in predpisi z namestitvijo podatkovnega kabla narekujejo, da samo strokovnjak električar lahko namesti sisteme podatkovnih kablov v zgradbi. To zagotavlja, da so za inštalacije telekomunikacij nameščene ustrezne žice.

Ko se sami lotevate del v povezavi s telekomunikacijo, morate biti zelo previdni. Čeprav imajo telefonske linije 48 voltov električne energije, ki tečejo skozi njih, to običajno ni dovolj, da povzroči šok, čeprav lahko vpliva na srčni spodbujevalnik. 

V primeru, da ravno v tem trenutku zazvoni telefon, energija naraste na približno 90 voltov, kar lahko povzroči blag šok.