Gre za izredno star način prehranjevanja, ki glede na vrsto posameznikovega telesa prilagodi priporočila glede uživanja hrane. Z drugimi besedami: priporoča katera živila zaužiti in katerih se izogibati, z namenom uravnoteženja energij v telesu. S tem naj bi se izboljšala tako posameznikovo zdravje kot njegov duh.
Kljub posebnim smernicam za vsako došo, dieta kot sama spodbuja uživanje polnovrednih živil (npr. sadje, zelenjava, žita, stročnice) ter omejuje uživanje rdečega mesa, umetnih sladil in predelane hrane. Kapha se fokusira na sadje, zelenjavo in stročnice, medtem ko omejuje težko hrano (npr. oreščki, semena, olja). Pitta se osredotoča na energijsko vrednost živil ter omejuje začimbe, oreščke in semena. Vata pa je naklonjena topli, vlažni in zemeljski hrani, medtem ko omejuje suho sadje, grenka zelišča in surovo zelenjavo.
Ajurvedska dieta ni nikakor preprosta, saj ima tudi številna dodatna pravila, ki bi jih posameznik naj upošteval. Le-ta se razlikujejo glede na letni čas; obstajajo pa tudi priporočila glede tega kdaj, kako pogosto in koliko bi naj posameznik jedel.
Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da je zanašanje na ajurvedsko dieto in doše lahko nevarno, saj ne upošteva fizičnih potreb posameznika. Uravnotežena prehrana je eden izmed ključnih faktorjev za posameznikovo zdravje – tako fizično kot duševno.
Ajurveda na splošno odsvetuje prenajedanje, preveč majhnih obrokov, prehranjevanje, ko nas muči zaprtje, prepogosto pitje vode med obroki ali premalo uživanje vode. Prav tako odsvetuje uživanje sadja in sadnih sokov med obroki.