Gradbeno dovoljenje in projektna dokumentacija (IDP, DGD, PZI, PID, PZR)

Nameravate graditi hišo? Imate nelegalno gradnjo oziroma gradnjo, ki ni skladna z obstoječim gradbenim dovoljenjem? Ljudje se večinoma obnašamo racionalno ekonomsko in želimo doseči določen učinek s čim manjšimi sredstvi oziroma doseči čim večji učinek z določenimi sredstvi, sploh če so sredstva omejena. Gradnja stavbe oziroma zagotovitev osnovnih bivalnih pogojev je draga naložba, ki je za marsikaterega investitorja težko dosegljiva.

Zato nekateri ljudje ubirajo bližnjice in gradijo mimo zakona, da bi privarčevali, kar pa se nazadnje ne izkaže za modro in poceni odločitev. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je konec julija 2020 poslalo v javno obravnavo osnutek novega gradbenega zakona. Preberite spodaj, katere pomembne novosti in spremembe prinaša novi gradbeni zakon (GZ-1).

Z novim gradbenim zakonom se obeta kar nekaj sprememb in dopolnitev prejšnjega zakona. Slednji velja od 01. junija 2018 dalje. Z vpeljavo elementov digitalizacije novi gradbeni zakon (GZ-1) uresničuje cilje administrativne razbremenitve z učinkovitejšim, hitrejšim in kvalitetnejšim izvajanjem postopkov. Ti so povezani z gradnjo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov in pravne varnosti vseh udeležencev pri graditvi. V osnutku novega gradbenega zakona so predlagane sledeče novosti:

● določba, ki omogoča uvedbo postopka izdaje gradbenega dovoljenja brez priloženih dokazil o pravici graditi. Dokazila pa bodo morala biti predložena pred izdajo gradbenega dovoljenja. Hkrati predodločba s spremembo pogojev izgublja svoj pomen in se ukinja;

● plačilo komunalnega prispevka ne bo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Slednji se lahko opravi pred prijavo začetka gradnje. Izjema je sprememba namembnosti, kjer se dokazilo o poravnanih obveznosti predloži v postopku izdaje uporabnega dovoljenja;

● jasno opredeljuje, za katere gradnje je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, prijaviti začetek gradnje ali pridobiti uporabno dovoljenje;

● natančneje se opredeljuje prijava začetka gradnje in potrebne dokumente glede na vrsto gradnje. Prav tako določa obveznost ureditve in označitve gradbišča ter dostopne dokumentacije na gradbišču;

● zakoličenje objekta se izvede na podlagi dokumentacije za izvedbo in ne več na podlagi gradbenega dovoljenja. Za manjša odstopanja se dodatno določa možno spreminjanje kotov stavbe, omejuje premik objekta po parceli in prepoveduje spreminjanje gradbene parcele;

● investitor na lastno odgovornost lahko začne z gradnjo že po dokončnosti gradbenega dovoljenja in mu ni treba čakati na pravnomočnost.

Novi gradbeni zakon (GZ-1) prinaša tudi druge spremembe, kot so:

● uporabno dovoljenje lahko vloži tudi druga oseba npr. izvajalec. To lahko naredi v primeru, če investitor tega ne stori v osmih dneh po dokončanju gradnje. Pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše bo lažje in cenejše. Za objekte zgrajene pred letom 1998 z gradbenim dovoljenjem brez uporabnega dovoljenja se omogoča pridobitev le slednjega;

● natančno določa naloge investitorja, izvajalca in vodje del, ter vzpostavlja enakopravne pogoje za tuje ponudnike. Ohranja pa se naloge nadzornika in projektanta;

● upravni organi bodo morali v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja dosledno upoštevati mnenje dajalcev. Ti so označeno kot strokovno in pravno usposobljeni pristojni organi in organizacije, ki ugotavljajo skladnost gradnje s predpisi z njihovega delovnega področja ter skladnost s prostorskimi akti;

● uveden je pojem »manjša rekonstrukcija«, ki bo zapolnila vrzel med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijo. Ob sodelovanju usposobljenih strokovnjakov se bodo dela lahko izvajala na podlagi prijave začetka gradnje; prav tako zasledimo v osnutku novega gradbenega zakona:

● za enostavne objekte je do uvedbe elektronskega poslovanja na pristojno občino potrebno prijaviti začetek gradnje enostavnega objekta;

● ponovno se uveljavlja pridobitev gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov, ki se dotikajo sosednjih objektov ali so od njih oddaljeni manj kot en meter;

● za objekte, ki so bili poškodovani v naravni ali drugi nesreči (npr. zaradi požara) in jih je potrebno čim prej sanirati, se uvaja možnost vzpostavitve objekta v prvotno stanje le na podlagi prijave začetka gradnje

● ohranjajo se posebne prepovedi. Osebe javnega in zasebnega prava (notarji, upravljavci in druge osebe) bodo morali po uradni dolžnosti pri izdaji dovoljenj in soglasij pri vpisih in sklepanju pravnih poslov paziti na prepovedi, ki so vpisane v zemljiško knjigo kot posledica inšpekcijskega ukrepa in stranko opozoriti na posledice, če gradbenega dovoljenja ne bo predložila.

● jasno je določeno, da mora biti nelegalni objekt dokončan, da je mogoče izdati odločbo o legalizaciji, ki šteje za uporabno dovoljenje. Olajšano bo pridobivanje dovoljenja za objekt daljšega obstoja, zgrajenega pred 01.01.1998 v skladu z gradbenim dovoljenjem. Vzpostavlja se pravna fikcija izdanega uporabnega dovoljenja za vse enostanovanjske stavbe, zgrajene pred 10.06.2018 v skladu z gradbenim dovoljenjem in ki so ustrezno evidentirane. Omogoča se legalizacija tudi za dele objekta.

Novi gradbeni zakon (GZ-1) predlaga tudi sledeče novosti:

● na novo se ureja postopek v zvezi z odlogom izvršbe odstranitve nelegalnega objekta. Pred odstranitvijo objekta, ki posamezniku predstavlja dom, bo omogočeno, da pristojno sodišče presodi sorazmernost posega v pravico do spoštovanja doma. S tem lahko za pet let odloži izvršitev inšpekcijskega ukrepa odstranitve objekta. Če bo sodišče ugotovilo, da ne gre za dom, bo pristojni inšpektor lahko opravil izvršbo odstranitve nelegalnega objekta. Omogoči se tudi odlog izvršbe za objekt v javnem interesu, če bi se zaradi inšpekcijskega ukrepa dejavnost v nelegalnem objektu prenehala opravljati. To bi se upoštevalo, kadar bi to pomenilo neposredno nevarnost za življenje in zdravje ljudi;

● vzpostavlja se obvezen pregled dokumentacije za izvedbo v primeru, ko je projekt izdelan na podlagi nepriporočene metode. To so metode, ki niso zajete v gradbenih predpisih, smernicah in standardih. To je posledica novih dognanj in napredka tehnologije in tudi možnost uporabe materialov in proizvodov, ki so že bili v uporabi in sicer pod določenimi pogoji;

● gradbeno dovoljenje za objekt z vplivi na okolje je sedaj jasno poimenovano kot integralno dovoljenje. V postopku pridobitve se upošteva prevlada javne koristi;

● nabor začasnih objektov se širi na objekte, postavljene v primeru izrednih razmer (npr. v zvezi z epidemijo Covid-19). Širi se tudi na začasne objekte za skladiščenje znotraj industrijskih in prometnih območij za hitrejše prilagajanje spremembam gospodarskih razmer na trgu. Začetek postavitve je treba prijaviti, postavitev pa je časovno omejena;

● na novo se določa pristojnost MOP za izdajo gradbenih dovoljenj za objekte. Te jih v skladu s predpisi kot strateško investicijo določi vlada;

● vzpostavlja se dodatna pravna podlaga za poslovanje v elektronski obliki preko storitev prostorskega informacijskega sistema eGraditev.

Gradbeno dovoljenje in prijava začetka gradnje objekta STA potrebna za: novogradnjo, rekonstrukcijo objekta, za odstranitev zahtevnega in manj zahtevnega objekta, ki se dotika sosednje nepremičnine ali je od nje oddaljen manj kot en meter in za spremembo namembnosti objekta, za katero pa ni potrebno prijaviti začetka gradnje. Gradbeno dovoljenje in prijava začetka gradnje pa NISTA potrebna za: enostaven objekt (nadstrešek do 20m2, lopa, uta, senčnica, manjša drvarnica… ) razen če gre za stavbo, vzdrževanje objekta, začasen objekt, namenjen prireditvam ali sezonski ponudbi in izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa.

Brez gradbenega dovoljenja in zgolj na podlagi prijave začetka gradnje se lahko:

● izvajajo manjše rekonstrukcije,

● postavi začasen objekt ob izrednih dogodkih,

● postavi začasen objekt za skladiščenje,

● gradi enostaven objekt, ki je stavba do 50m2 (garaža, drvarnica, savna, fitnes, zimski vrt, vetrolov…)

● odstrani zahteven ali manj zahteven objekt, ki se ne dotika objekta na tuji sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen en meter ali več,

● na legalno zgrajenih objektih izvajajo dela, ki so nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, in s katerimi se vzpostavi prvotno stanje. Z deli je treba začeti nemudoma oziroma najpozneje v treh mesecih po naravni ali drugi nesreči.

Razen za nezahteven objekt je za začetek uporabe objekta, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja potrebno imeti uporabno dovoljenje. Objekte je treba uporabljati v skladu z uporabnim in gradbenim dovoljenjem. Če je za objekt izdano uporabno dovoljenje, zanj ni več možen inšpekcijski ukrep v zvezi z nelegalnim ali neskladnim objektom.

Poleg visoke denarne kazni vam gradbeni inšpektor glede na lego objekta in njegov vpliv na ljudi in okolje lahko odredi ustavitev gradnje ali vzpostavitev v prejšnje stanje, kar lahko pomeni odstranitev oziroma rušenje objekta na vaše stroške. Na podlagi izvršljive odločbe se v zemljiško knjigo vpiše zaznamba izrečenega inšpekcijskega ukrepa v zvezi z nedovoljenim objektom, vključno z zastavno pravico na celotnem nepremičnem premoženju, če skupni znesek nastalih terjatev inšpekcijskega postopka presega 1.000 eurov.

Novi gradbeni zakon (GZ-1) dovoljuje posebne prepovedi, ki jih izreče inšpektor glede na vrsto objekta in vrsto gradnje: prepoved uporabe nelegalnega objekta, prepoved opravljanja gospodarskih in drugih dejavnosti v njem, prepoved prometa z nepremičnino ali zemljiščem na katerem se nahaja, prepoved overitve podpisov na pogodbah za promet z nepremičninami, prepoved izvedbe komunalnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, kanalizacija, elektrika, telekomunikacije, plinovod) ali odklop omenjenih priključkov, če so že bili izvedeni (če je nedovoljeni objekt priključen na legalni objekt, se odklopi tudi ta objekt) in prepoved določitve hišne številke.

Denarna kazen se izreče glede na težo prekrška, če investitor:

● ne prijavi začetka gradnje na predpisan način,

● naroči gradnjo brez gradbenega dovoljenja ali v nasprotju z njim,

● naroči gradnjo, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje,

● v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom in predpisi,

● uporablja ali dopusti uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja,

● ne zagotovi projektantu dokumentacije za izvedbo gradnje, rednega dostopa in spremljanja gradnje,

● ne zagotovi zakoličenja objekta,

● ne določi vodje gradbišča, nadzornika in vodilnega pogodbenika, kadar je to predpisano,

● ne poskrbi za ograditev in označitev gradbišča … ter še ob številnih drugih.

Višina nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki jo mora plačati investitor oziroma lastnik nelegalnega objekta, je odvisna od namenske rabe zemljišča, od vrste in velikosti objekta in okoliščine, če gre za varovano območje. Če je investitor pravna oseba, znaša globa za omenjene prekrške od 10.000 do 60.000 evrov. Globa za samostojnega podjetnika posameznika od 5.000 do 15.000 evrov. Za odgovorno osebo pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika je zagrožena globa od 2.500 do 7.000 evrov. Investitor posameznik pa se kaznuje z globo od 1.000 do 3.000 evrov.

Rušenje oziroma izvršitev odstranitve nelegalnega objekta ali dela objekta je najstrožji izrečeni inšpekcijski ukrep

Odstranitev zgrajenega objekta ali dela objekta, vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačna sanacija objekta je odrejena glede na lego objekta, vpliv objekta na ljudi in okolje, fizične in druge lastnosti objekta (nevarna gradnja), namen objekta (ali je to investitorjev dom oziroma dom osebe, ki tam prebiva, objekt v javni rabi ali objekt, v katerem se opravlja dejavnost) in glede na možnost legalizacije. Če je odrejena odstranitev, se v odločbi inšpekcijskega zavezanca opozori na to, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo.

Investitorja, ki kljub izrečenim kaznim ne izpolni odrejene obveznosti, se z odločbo opozori, da se bo proti njemu uvedel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo. Glede na težo kršitve in zahtevnost objekta novi gradbeni zakon (GZ-1) nalaga višino prvo izrečene denarne kazni pri izvršbi s prisilitvijo za pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika v znesku od 10.000 do 200.000 evrov, za fizično osebo pa od 1.000 do 10.000 evrov. Seštevek vseh poznejših denarnih kazni lahko doseže celo desetkratnik najvišjega zagroženega zneska.

Gradnja brez gradbenega dovoljenja oziroma nedovoljena gradnja se nikakor ne izplača. Gre za hudo kršitev zakonodaje. V najboljšem primeru vas gradbeni inšpektor pozove k odpravi nepravilnosti, zahteva legalizacijo objekta in vas kaznuje z visokimi finančnimi globami, v najslabšem primeru pa odredi odstranitev objekta, seveda na vaše stroške.

Z ozirom na novi gradbeni zakon (GZ-1) legalizacija nepremičnine zagotavlja višjo vrednost nepremičnine v primeru prodaje nepremičnine. Tudi večjo pravno varnost, omogoča sklepanje pravnih poslov z nepremičnino (prodaja, nakup, menjava), najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov.

Obenem tudi dopušča zavarovanje nepremičnine in pridobitev hipotekarnega kredita. Prav tako obvaruje vaš objekt pred morebitno odrejenim rušenjem in zavaruje vašo investicijo v objekt. Legalizacija prihrani vaš denar, ki bi ga potrošili za plačilo visokih denarnih kazni. Odtegne vam lahko številne nevšečnosti zaradi izrečenih inšpekcijskih ukrepov. Predvsem pa vam in vašim najbližjim nudi mirno življenje brez nepotrebnega stresa in skrbi.

Novi gradbeni zakon (GZ-1) po 113. členu dopušča investitorju oziroma lastniku objekta ali njegovem pooblaščencu, da vloži Zahtevo za legalizacijo dopustnih odstopanj pri neskladnih objektih s pridobitvijo uporabnega dovoljenja na objektih. To lahko stori preko eUprave Republike Slovenije na obrazcu za izdajo uporabnega dovoljenja. Če je nelegalen oziroma neskladen objekt izven okvirov dopustnih odstopanj se po 114. členu gradbenega zakona Zahteva za legalizacijo vloži pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve v petih letih od uveljavitve tega zakona, kjer se vloži tudi Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja.

Če ste se odločili za gradnjo hiše, potem bo potrebno najprej poskrbeti za urejeno ustrezno dokumentacijo. Ne glede na to, če boste gradili montažno, modularno ali klasično hišo. Gradbeni zakon zahteva, da imate, preden se gradnje lotite, gradbeno dovoljenje. Zahtevano je za enodružinske hiše, ki jih gradbeni zakon uvršča med manj zahtevne projekte.

GRADBENI ZAKON 2018: (PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEM RS – PISRS)

Z letom 2018 se je področje urejanja prostora in gradenj nekoliko spremenilo. Takrat so v veljavo namreč stopili kar trije novi zakoni. Govorimo o Zakonu o urejanju prostora, Gradbenem zakonu ter Zakonu o arhitekturi in inženirski dejavnosti. Gradbeni zakon je prinesel številne novosti ter poenostavljene postopke. Prednost novega zakona je predvsem to, da v nekaterih primerih za pridobitev gradbenega dovoljenja zahteva precej manj dokumentacije.

ENOSTAVNI POSTOPEK ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA

Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja je zdaj nekoliko lažji, saj v večini primerov obvezna dokumentacija več ni tako obsežna. Ko so določeni pogoji za gradbeno dovoljenje opravljeni, ga lahko pridobite. V postopku sodelujejo tudi strokovnjaki s področja gradbeništva in arhitekture.

KDAJ SE NE POTREBUJE GRADBENO DOVOLJENJE?

Gradbeno dovoljenje ne boste potrebovali, če gradite enostaven objekt. Če se boste lotili gradnje nadstreška, zbiralnika za kapnico, čebelnjaka, kašče s površino do 20m2, kozolca ali senika, potem se z gradbenim dovoljenjem ne obremenjujte.

LEGALIZACIJA ČRNE GRADNJE?

Nov gradbeni zakon vsebuje tudi določbe, ki omogočajo boljši nadzor nad črno gradnjo. Pri tem gre za legalizacijo objektov, ki so zgrajeni tako, da odstopajo od gradbenega dovoljenja ali pa so nelegalni. Objekti bodo lahko legalizirani v rednem postopku, ko izpolnjujejo vse potrebne pogoje. Naknadno bodo pridobili gradbeno oziroma uporabno dovoljenje.

Objekti, ki so zgrajeni pred 1968, gospodarski objekti zgrajeni pred osamosvojitvijo ter vse enostanovanjske stavbe z izdanim gradbenim dovoljenjem, bodo lahko legalizirane po milejših pogojih, kot jih je narekoval prejšnji zakon.

Če bo šlo za zelo problematičen objekte, pa legalizacija ne bo mogoča. Med problematične objekte uvrščamo tiste, za katere je že bil izrečen inšpekcijski ukrep, poleg tega pa ogrožajo življenje in zdravje ljudi ali sosedne objekte.

NOV GRADBENI ZAKON IN PRIJAVA ZAČETKA GRADNJE

Nov gradbeni zakon je prinesel tudi to, da je začetek gradnje potrebno prijaviti. S tem omogočajo bolj učinkovit nadzor. Gradnjo je potrebno prijaviti pristojnemu organu najkasneje osem dni pred začetkom. S prijavo, ki ji je potrebno predložiti projekt za izvedbo, je potrebno seznaniti inšpekcijo in upravne organe. Tudi pri odstranitvi objektov je potrebna prijava, medtem ko vam spreminjanja namembnosti, vzdrževanja ter začasnih objektov ni potrebno prijaviti.

GRADBENI NADZOR IN GRADNJA V LASTNI REŽIJI

Gradnje se seveda lahko lotite v lastni režiji, a bodite pozorni na to, da je pri projektih, ki zahtevajo gradbeno dovoljenje, obvezno, da je gradnja nadzorovana. Tako določa gradbeni zakon. Nadzornik je lahko pravna ali fizična oseba, ki je udeleženec pri gradnji objektov. Če gradite nezahteven objekt, potem nadzornik ni potreben.

KLASIFIKACIJA OBJEKTOV: UREDBA O RAZVRŠČANJU OBJEKTOV GLEDE NA ZAHTEVNOST GRADNJE (IN GLEDE NA NOV GRADBENI ZAKON)

Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje klasificira objekte v 4 večje kategorije. Določa tudi vzdrževanje objektov. Ne uporablja pa se za razvrščanje objektov, ki jih določajo predpisi s področja energetike, rudarstva, gospodarjenja z gozdovi, elektronskih komunikacij, železnic, žičniških naprav

ENOSTAVNI OBJEKTI

Med enostavne projekte uvrščamo tiste, ki ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja. Enostaven objekt ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. Med enostavne objekte spadajo objekti, ki jih pogosto najdemo ob hiši. To so na primer lope, ute in nadstreški, manjše drvarnice, letne kuhinje ali zimski vrtovi. Štejejo objekti, ki imajo površino do 20m2. Ograje, ki so visoke do vključno 2m so prav tako del enostavnih objektov.

NEZAHTEVNI OBJEKTI

Nezahteven objekt je konstrukcijsko manj zahteven. Med takšne objekte štejemo garaže, drvarnice in zimske vrtove, ki imajo površino večjo od 20m2, a manjšo od 50 m2. Hlevi, svinjaki, staje in kobilarne, ki imajo površino do vključno 100m2, prav tako sodijo med nezahtevne objekte. Če okoli hiše ali drugega objekta pripravljate ograjo, bodite pozorni na višino. V kolikor je visok več kot 2m, a ne presega višine 3m, spada med nezahtevne objekte. Gradbeni zakon določa, da za takšen objekt ne potrebujete gradbenega dovoljenja.

MANJ ZAHTEVNI OBJEKTI

Manj zahtevni objekti so tisti, ki imajo površino manj kot 2000m2 in višino manj kot 25m. Lahko so stanovanjski ali nestanovanjski. Med manj zahtevne objekte prištevamo na primer enostanovanjske hiše. Po kriterijih namreč ne sodijo niti med enostavne, niti med nezahtevne ali zahtevne objekte.

ZAHTEVNI OBJEKTI

Med zahtevne objekte uvrščamo objekte, v katerih se zadržuje večje število oseb. Prav tako je zahteven objekt tisti, ki ima velike dimenzije ali objekt, za katerega je obvezna presoja vplivov na okolje. Med zahtevne objekte lahko tako uvrstimo enostanovanjske in večstanovanjske stavbe, gostinske, poslovne, upravne in trgovske stavbe, garažne stavbe ter stavbe za rejo živali in opravljanje verskih obredov. Uvrstitev stavbe med zahteven objekt je odvisna od njene površine.

ZAKON O GRADITVI OBJEKTOV (ZGO) ALI GRADBENI ZAKON (GZ)?

Gradbeni zakon je nadomestil prejšnji zakon, ki se je imenoval Zakon o graditvi objektov. Gradbeni zakon je v veljavo stopil v začetku junija 2018. Gradbeni zakon ureja področja projektiranja, dovoljenja gradnje, same gradnje, uporabe, vzdrževanja in inšpekcijskega nadzorstva.

KAJ JE TO PRAVILNIK O PROJEKTNI DOKUMENTACIJI?

Pravilnik o projektni dokumentaciji je pravilnik, ki določa vsebino projektne dokumentacije. Slednja je pomembna za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga za gradnjo hiše po gradbenem zakonu morate imeti. Poleg tega določa način njene izdelave za nezahtevne, manj zahtevne in zahtevne objekte v skladu z zakonom, ki ureja graditev. V pravilniku najdemo informacije o tem, kakšne vrste projektne dokumentacije poznamo, kakšna je njena vsebina, o sestavih projektov ter podrobnejšo vsebino projektov.

Gradnja hiše še pred prvim temeljem zahteva veliko dela. Dokumentacija ni zahtevna le časovno, ampak ima tudi svojo ceno. Za pomoč pri pripravi dokumentacije se tako obrnite na strokovnjake – arhitekte in druge mojstre, ki vam bodo olajšali delo in vas pripeljali do vaše sanjske hiše.

Projektna dokumentacija je delo projektanta in vsebuje pisno dokumentacijo projektnih dejavnikov in odločitev, ki jih je arhitekt sprejel, da je dosegel poslovne in tehnične zahteve. Projektna dokumentacija pride v pomoč pri izvedbi projekta. V primerih, ko projektant ni odgovoren za izvedbo, projektna dokumentacija pa tako zagotavlja uspešno izvedbo projekta s strani izvajalca.

Vsebine projektnih dokumentacij se med seboj razlikujejo, naj pa bi vse vsebovale namen in pregled projekta, povzetek na začetku, metodologijo oblikovanja, idejno zasnovo, logično uporavljanje, shranjevanje, računalniški del in načrtovanje omrežja ter fizično uporavljanje, shranjevanje, računalniški del in načrtovanje omrežja.

Arhitekti ustvarijo dokument projektna dokumentacija. Ustvarijo ga z namenom, da dokumentirajo dejavnike načrtovanja in posebne izbire in odločitve, ki so bile sprejete zaradi določenih dejavnikov. Tako projektna dokumentacija služi kot neke vrste način, da arhitekt lahko prikaže svoje delo pri samem oblikovanju oziroma pri odločanju pri dizajnu. Takšen dokument naj bi vključeval konceptualno, logično in fizično zasnovo za projekt.

Vsebina dokumentacije se lahko razlikuje od projekta do projekta. Določena podjetja imajo standardne predloge projektne dokumentacije, ki jih uporabljajo. Projektna dokumentacija pa naj bi vsebovala naslednje informacije: izvedbeni načrt, načrt za preverjanje veljavnosti, arhitekturno oblikovanje, navodila za namestitve in naštete operativne postopke. Navedene informacije so lahko zbrane v enem samem dokumentu, ali pa ločene in razpršene v različnih.

Gradbeno dovoljenje je uradno soglasje, ki ga izda lokalna vladna agencija, ki nekomu ali pa določenemu izvajalcu dovoljuje in omogoča nadaljevanje gradbenega ali pa preureditvenega projekta na določeni nepremičnini. Glavni namen je zagotovitev, da je projekt načrtovan v skladu z lokalnimi standardi za rabo zemljišč in gradnje. Le-te standardi so namenjeni temu, da zagotovijo varnost sedanjih in prihodnjih lastnikov in stanovalcev. Poleg tega pa tudi, da zagotovijo uveljavljanje politik rabe zemljišča. Kakšna posebna vprašanja, ki jih lahko obravnava postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja, vključujejo strukturo celovitosti okvirnega dela, sanitarne, vodovodne in kanalizacijske napeljave ter požano zaščito in različne električne storitve.

Gradbenega dovoljenja ne potrebujejo vsi projekti gradnje ali obnove stanovanj oziroma hiš. V večini primerov lahko določena popravila in zamenjave, ki niso prezahtevne, opravijo profesionalni izvajalci ali pa lastniki stanovanj, ne da bi za to potrebovali zaprositi za gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje pa je potrebno za vsak projekt, ki vključuje dodatke ali večje spremembe strukture doma ali pa njegovih mehanskih sistemov. Ponavadi je potrebo zaprositi za ustrezno dovoljenje lokalnega gradbenega oddelka.

V primeru, da za izvedbo dela najamete izvajalca, bo v veliki večini primerov on opravil postopek pridobitve dovoljenje namesto vas. Le to-pa seveda lahko šteje med stroške pri opravljanju določene storitve. V primeru, da se dela lotite sami, je vaša odgovornost, da zaporosite za ustrezno gradbeno dovoljenje.

Zahtevo za gradbeno dovoljenje lahko v Sloveniji oddate na upravi, danes tudi že v e-obliki preko e-uprave. To je zelo pomembno, saj mora biti gradnja določenega objekta v skladu s prostorskim načrtom, ki ureja zemljišče, na katerem bo gradnja potekala. Tako mora gradnja nujno potekati v skladu z gradbenimi predpisi.

Preden oddate vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, preverite, ali je na zemljišču, ki ste ga izbrali in si ga želite zagraditi, dopustna gradnja. Ta podatek lahko dobite na prostorskem načrtu občine. Nato bodite pozorni na to, ali je lokacija oziroma prostor, kjer načrtujete graditi, kako posebno zaščitena. Na primer, ali gre za varovano območje ali kaj podobnega. Dobiti morate tudi gradbeno pravico na zemljišču, kjer mislite graditi ter zbrati morate projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Le-ta mora biti izdelana s strani pravne ali fizične osebe, ki je pooblaščena za projektiranje.