Depresija (psihoterapija)

Depresija je duševna motnja, katero spremljajo potlačenost, nizka samozavest in izguba zanimanja oz. veselja do dejavnosti, ki bi se jih posameznik običajno veselil.

Najpogostejši simptomi depresije so dolgotrajna oz. nenehna potrtost, zmanjšano zanimanje in zadovoljstvo, izguba energije, težave s koncentracijo, občutek manj- ali ničvrednosti, občutek nemoči ali krivde, občutek jeze ali razdraženosti, težave s koncentracijo in spominom, motnje spanja, brezup, samomorilne misli oz. nagnjenja …

Manj tipični simptomi: nenehno delo (le-to predstavlja umik od težav in preusmeri misli), slaba osebna higiena (posledica izgube energije, občutka nemoči in manjvrednosti), težave v osebnih odnosih …

Depresija je ena najbolj pogostih duševnih motenj, ki ne razlikuje glede na starost ali spol. To pomeni, da lahko zbolijo tako ženske kot moški, ne glede na njihovo starost.

Trajanje je odvisno od posameznika in od tega, ali je pravočasno poiskal strokovno pomoč. Težave lahko trajajo tudi več let, a se s pomočjo psihoterapevta stanje izboljša.

Klinična depresija (velika depresivna motnja) – najbolj intenzivna oblika, posameznik je depresiven večino časa (vsak dan, ali celo več dni skupaj).

Kronična depresija (distimija) – blažja oblika depresije, manj očitna in ima manj simptomov, vendar pogosto traja dlje (več let).

Atipična depresija – nima tipičnih simptomov, običajno se posameznik z njo sreča že v najstniških letih.

Poporodna depresija – duševna stiska, ki nastopi po porodu; spremljajo jo občutki krivde, nemoči, žalosti in utrujenosti. Pojavi se pri 10 – 15 % mladih mamicah.

Predmenstrualna disforična motnja – nekoliko bolj resna oblika predmenstrualnega sindroma (PMS), ki traja prb. en teden pred menstruacijo in izgine po koncu menstruacije. Je resna oblika bolezni, ki jo spremljajo različni čustveni in fizični simptomi (npr. bolečine v mišicah in sklepih, težave s koncentracijo, utrujenost, tesnoba, glavoboli, ipd.).

Sezonska razpoloženjska motnja (SAD oz. sezonska depresija) – največkrat se pojavi jeseni in traja do pomladi. Njen pojav pripisujejo pomanjkanju sonca, saj se običajno pojavlja na območjih, ki imajo dolgo zimo, katero spremlja pomanjkanje sonca oz. naravne svetlobe.

Bipolarna motnja (manična depresija) – izmenična obdobja depresije in izjemno dobrega razpoloženja; gre za intenzivne spremembe čustev, spanca in nasploh nenavadnega vedenja.

Vzroki so zapleteni in so lahko genetske (dednost oz. predispozicije v aktivnosti možganov) ali osebne narave (perfekcionizem, čustvena nestabilnost, alkoholizem, ipd.) ter produkt okoljskih dejavnikov (travmatične izkušnje, stres, zavrnitev staršev, idr.). Ostali vzroki so lahko porod (poporodna depresija), hude in kronične bolezni, revščina, uživanje nekaterih predpisanih zdravil, itd. Običajno se vzroki prepletajo in razlikujejo glede na posameznika.

Najpogostejše zmote so, da bo depresija izginila sama od sebe in da mladi niso podvrženi tej motnji. Bolezen ni omejena na ženske, prav tako pa ne nastopi le po travmatičnih dogodkih.

Pri blagi ali srednje močni depresiji običajno zadostujejo psihoterapije, pri močni depresiji pa se le-te kombinirajo s predpisanimi zdravili. Obisk psihoterapevta je nujen za izboljšanje kakovosti življenja in lažje spopadanje s težavami. Običajno se za premagovanje depresije uporabljata dve vrsti pogovornih terapij: kognitivno-vedenjska (KVT) in medsebojna psihoterapija.

Ko izbirate vrsto psihoterapije, se je najbolje posvetovati s strokovnjakom, ki vam bo priporočal najbolj ustrezno vrsto spopadanja z dano motnjo. Za zdravljenje depresije se običajno uporablja kognitivno-vedenjska terapija (VKT) ali medsebojna psihoterapija.

VKT poskuša spremeniti vzorce mišljenja, tako da spodbuja razmišljanje in komunikacijo posameznika ter posledično odpravlja nefunkcionalne ali celo destruktivne vzorce razmišljanja ali čustvovanja. Usmerjena je v sedanjost in prihodnost, nekoliko manj poudarka daje preteklosti, razen ko gre za iskanje vzrokov za trenutno vedenje oz. spopadanje s problemi v sedanjosti. Primerna je za posameznike, ki imajo težave z depresijo in anksioznostjo. Ta vrsta terapije poskuša spremeniti vedenjske vzorce s pomočjo različnih tehnik (npr. postopno izpostavljanje težavam, beleženje dogodkov in čustev).

Medsebojna psihoterapija spodbuja izboljšanje medsebojnih odnosov in funkcioniranja v družbi. Osredotoča se predvsem na izboljšanje družbene izolacije ali neprijetnih odnosov, uravnavanje občutkov žalosti ob izgubi bližnjih, spopadanje z večjimi življenjskimi spremembami (npr. ločitev, izguba službe) in reševanje medsebojnih konfliktov.

Obe vrsti terapij sta zelo uspešni (od 50% do 90%), veliko je odvisno od tega ali je psihoterapija kombinirana z uporabo zdravil (potem je uspešnost od 75%  do 90 %) in koliko intenzivna je bila že na začetku.

Če ste v hudi stiski se lahko napotite k osebnemu zdravniku, ki vam bo svetoval in vas napotil k specialistu psihiatru ali k specialistu kliničnemu psihologu po psihološko pomoč (svetovanje ali psihoterapijo). Le-tega lahko najdete tudi sami, a boste v tem primeru proces zdravljenja financirali sami.

Iskanje primernega terapevta je lahko zahtevno, saj mora posameznik v zakup vzeti lokacijo, mnogi pa tudi ceno psihoterapij. Na naši spletni strani lahko najdete nekatere preverjene ponudnike željene storitve. Če se boste iskanja lotili sami, bodite pozorni tudi na to, katere vrste psihoterapij posameznik ponuja oz. katera vrsta bi bila najbolj primerna za vas.

Nekateri ponudniki storitve imajo prvo seanso brezplačno, kar vam omogoča, da terapevta spoznate in se posledično lahko odločite, ali je le-ta primeren za vas oz. ali sploh nudi storitev, ki bi vam najbolj pomagala.

Da. Le-te vključujejo: zdravljenje z zelišči, redno telesno aktivnost, primerno prehrano, izogibanje izdelkom z visoko vsebnostjo kofeina, meditacijo, ipd. Potrebno pa se je zavedati, da te metode ne nadomestijo običajnih metod zdravljenja.

Osebe, ki trpijo zaradi depresije se soočajo z različnimi izzivi. Če jim želite pomagati, bodite posamezniku na voljo za pomoč in pripravljeni poslušati, saj se bodo tako počutili manj osamljeno. Običajno posamezniki nimajo energije, da bi navezali stik ali se počutijo kot breme, zato jih poskusite kontaktirati sami.

To, da prijatelju stojite ob strani seveda nikakor ne pomeni, da oseba ne potrebuje strokovne pomoči