Iščete psihoterapevta ali psihiatra?

Psihoterapija je znanstveno-strokovna disciplina, katere cilj je zdravljenje duševnih motenj s pomočjo različnih psiholoških metod.

Gre za proces komuniciranja in spreminjanja življenja, čustev, misli in vedênja, v katerem posameznik s pomočjo terapevta spozna vzroke za svoje čustvovanje, razmišljanje ali dejanja ter se nauči z njimi spopadati na zdrav način.

Učinkovitost terapij je odvisna od različnih dejavnikov, npr. odnos med terapevtom in pacientom, posameznikova samoiniciativa in motiviranost za zdravljenje.

Oblikovanje odnosa med terapevtom in klientom ter proces zdravljenja zahtevata veliko časa, zato psihoterapije trajajo več tednov oz. mesecev, pri marsikomu pa tudi več let. Dolgotrajne in temeljite terapije dosežejo najboljše rezultate in trajne spremembe.

V procesu terapij se bo posameznik naučil samostojnega in konstruktivnega reševanja problemov.

Po vsaki seansi se posameznik še ne bo nujno počutil bolje – ključno je, da so psihoterapije konstantne in dolgoročne. Tudi po končanih psihoterapijah morda posameznik še ne bo nujno »ozdravljen«, kar pomeni, da bo moral samostojno še naprej delati na sebi.

Negativni občutki (npr. tesnoba, sram, krivda …) ne bodo kar izginili. Posameznik se bo le naučil, kako se z njimi uspešno spopasti in jih obvladati.

Naloga terapevta ni, da posameznika ves čas vodi, svetuje, pomirja in tolaži, temveč da mu omogoči in pomaga razvijati sposobnost samostojnega reševanja problemov oz. iskanja rešitev. Terapevt ne more klientu povedati kaj naj naredi oz. kako se naj odloči – do prave rešitve mora posameznik priti sam, strokovnjak mu nudi le pomoč in ga vodi skozi proces.

Psihoterapije izvaja primerno usposobljen strokovnjak – psihoterapevt.

Odnos med terapevtom in pacientom je ključnega pomena za uspešno psihoterapevtsko zdravljenje, zato je pomembno, da svojega psihoterapevta izberete premišljeno. Če se posameznik s terapevtom ne ujame v prvih petih srečanjih oz. če se klient ne počuti sprejetega in varnega, je najbolje poiskati drugega terapevta. To ne pomeni, da je terapevt nujno slab ali da je karkoli narobe s klientom.

Iskanje primernega terapevta je lahko zahtevno, saj mora posameznik v zakup vzeti lokacijo, mnogi pa tudi ceno psihoterapij. Na naši spletni strani lahko najdete nekatere preverjene ponudnike željene storitve. Če se boste iskanja lotili sami, bodite pozorni tudi na to, katere vrste psihoterapij posameznik ponuja oz. katera vrsta bi bila najbolj primerna za vas.

Psiholog – dela v šoli ali socialnem zavodu, svetovalni službi, ipd. in izvaja psihološko diagnostiko ter svetovanje. Običajno ima naziv magistra psihologije in ne more pripisovati zdravil ali samostojno izvajati psihoterapevtskega zdravljenja. Obiščemo ga, ko potrebujemo diagnostično testiranje ali se želimo z nekom posvetovati o svojih odločitvah, težavah, čustvenih stiskah …

Klinični psiholog – dela v zdravstvenem zavodu ali ima samostojno prakso in se ukvarja s poglobljeno psihično diagnostiko. Običajno ima naziv magistra psihologije, ki je dodatno opravil specializacijo iz klinične psihologije in ne more pripisovati zdravil ali samostojno izvajati psihoterapevtskega zdravljenja. Obiščemo ga, ko potrebujemo diagnozo duševnih težav ali svetovanje pri duševnih motnjah.

Psihiater – dela v zdravstvenem zavodu ali ima samostojno prakso in izvaja medicinsko diagnostiko ter zdravljenje duševnih težav in motenj. Običajno ima naziv doktor medicine in opravljeno specializacijo iz psihiatrije. Ne more izvajati psihološkega testiranja ali samostojno izvajati psihoterapevtskega zdravljenja. Obiščemo ga, ko potrebujemo zdravljenje duševne motnje, svetovanje ali zdravila.

Psihoterapevt – dela v zdravstvenem zavodu ali pa ima samostojno prakso in izvaja psihodinamsko ter razvojno diagnostiko, zdravi duševne motnje, motnje prilagajanja in podpira osebnostno rast. Naziv psihoterapevta je dobil s končanim dvostopenjskim študijem psihologije, medicine, ali psihoterapije in ima opravljen podiplomski specialistični študij psihoterapije. Če po izobrazbi ni psiholog, ne more izvajati psihološke diagnostike, prav tako ne more predpisovati zdravil, če po izobrazbi ni zdravnik. Obiščemo ga, ko želimo zdraviti čustvene ali psihosomatske težave, duševne in osebnostne motenje s psihoterapevtskimi metodami, ipd.

Učinkovitost terapij je odvisna od različnih dejavnikov, npr. odnos med terapevtom in pacientom, posameznikova samoiniciativa in motiviranost za zdravljenje.

Tako kot vsakršna oblika zdravljenja, tudi psihoterapija nima učinka na vseh posameznikih, vendar so takšni posamezniki zelo redki (običajno so to osebe z antisocialno osebnostno motnjo).

Psihoterapija je primerna za vsakogar. Vsak posameznik, ki se znajde v težki situaciji in ne ve več kako naprej oz. se ne zna spopasti s težavami na zdrav ali primeren način, lahko išče psihoterapije, s pomočjo katerih se bo ponovno našel.

Najpogostejše težave, zaradi katerih ljudje iščejo psihoterapije: depresija, anksioznost, težave ali konflikti v medsebojnih odnosih ali partnerskih odnosih, stres in izgorelost (burnout), motnje hranjenja, zasvojenost, nespečnost, žalovanje, ipd.

Da; psihoterapijo lahko razdelimo v štiri večje skupine: analitična psihoterapija, sistemska terapija, kognitivno-vedenjska terapija (VKT) in humanistično-eksistencialna terapija. Obstajajo tudi druge podskupine, npr. gestalt, transakcijska, realitetna psihoterapija, ipd.

Analitična psihoterapija – ukvarjanje z ozaveščanjem o trenutnem vedenju posameznika in nezavednimi vzorci, s katerimi se posameznik morda srečuje že od otroštva. Fokus je na občutkih do drugih ljudi (še posebej do družine in bližnjih), kako pretekle izkušnje vplivajo na le-te, ipd. Zdravljenje temelji na razgovorih o preteklih izkušnjah in kako so le-te vplivale na sedanje situacije oz. na trenutno življenje posameznika. S pomočjo terapevta se klient sooči s svojo preteklostjo, travmami iz otroštva ali motnjami v osebnostnem razvoju.

Sistemska terapija – v ospredje postavlja odnose med člani določene skupine (npr. družine), njihove vplive na posameznega člana znotraj skupine in na vse dogodke, spremembe in težave, ki se v skupini pojavljajo. Cilj pristopa je spreminjanje temeljnih čustvenih, miselnih in vedenjskih vzorcev, ki se pojavljajo v odnosih do drugih.

Kognitivno-vedenjska terapija (VKT) – poskuša spremeniti vzorce mišljenja, tako da spodbuja razmišljanje in komunikacijo posameznika ter posledično odpravlja nefunkcionalne ali celo destruktivne vzorce razmišljanja ali čustvovanja. Usmerjena je v sedanjost in prihodnost, nekoliko manj poudarka daje preteklosti, razen ko gre za iskanje vzrokov za trenutno vedenje oz. spopadanje s problemi v sedanjosti. Primerna je za posameznike, ki imajo težave z depresijo in anksioznostjo. Ta vrsta terapije poskuša spremeniti vedenjske vzorce s pomočjo različnih tehnik (npr. postopno izpostavljanje težavam, beleženje dogodkov in čustev). Običajno se uporablja pri ljudeh, ki imajo težave z anksioznostjo, paniko, fobijami, obsesivno kompulzivnimi motnjami, problemi s spolnostjo, idr.

Vrsta terapije je odvisna od vsakega posameznika in težav s katerimi se spopada. Pozorni morate biti na to, katere vrste psihoterapije posamezni psihoterapevt nudi oz. katera bi vam najbolj ustrezala. Ko se odločate za vrsto psihoterapije je najbolje, da se posvetujete s strokovnjakom. Nekateri ponudniki storitve imajo prvo seanso brezplačno, kar vam omogoča, da terapevta spoznate in se posledično lahko odločite, ali je le-ta primeren za vas oz. ali sploh nudi storitev, ki bi vam najbolj pomagala.

Bolj kot vrsta terapij je pomemben odnos s terapevtom (če ni varnega in zaupljivega okolja, to vpliva na kakovost oz. učinkovitost terapij). Ni vedno vse odvisno le od terapevta – če posameznik nima samoiniciative in želje po spremembah, bo proces daljši in manj uspešen.

Cilj je obravnavati in postopoma odstraniti duševne težave oz. motnje, spremeniti problematične oblike vedênja oz. doživljanja, omogočiti osebnostno rast in vpeljati spremembe, ki bodo omogočile boljšo kakovost življenjskih odnosov ter življenja nasploh.

Cilji oz. pričakovanja posameznika se običajno razpravljajo že na začetku procesa. To terapevtu omogoča, da se odloči za najbolj učinkovit pristop, klientu pa predstavljajo motivacijo in mnogokrat pomiritev, saj ve, kaj pričakovati.

Ne glede na individualne cilje, vsaka psihoterapija podpira osebnostno rast in boljšo izrabo potencialov na vseh področjih.

Kot vsakršni proces zdravljenja, lahko ima tudi psihoterapija neželene učinke. Le-ti vključujejo neprijetne občutke, kot npr. žalost, jeza, frustracije, nemoč, začasno poslabšanje medsebojnih odnosov, ipd. V takšnih trenutkih je najbolj pomembno, da klient ne obupa in ne odstopi od terapij, saj so to le prehodne težave.

Terapevta lahko obiskujete sami osebno v njegovih prostorih (običajno enkrat tedensko), skupaj s partnerjem, možnost je tudi skupinska terapija (občutek pripadnosti in opore) ali celo videoklic (posebej primerno, če ste od terapevtove lokacije preveč oddaljeni, trenutno živite v tujini, ste invalidni, ipd.).

Da. Če ste v hudi stiski se lahko napotite k osebnemu zdravniku, ki vam bo svetoval in vas napotil k specialistu psihiatru ali k specialistu kliničnemu psihologu po psihološko pomoč (svetovanje ali psihoterapijo). Če vam osebni zdravnik izda napotnico, potem za psihoterapijo ne boste plačali. Če ne spadate v kategorijo, da ogrožate sebe in/ali druge, je lahko čakalna doba zelo dolga. Če psihoterapevta najdete na lastno pest, boste proces zdravljenja financirali sami.

Iskanje primernega terapevta je lahko zahtevno, saj mora posameznik v zakup vzeti lokacijo in kemijo med psihoterapevtom in klientom.  Na naši spletni strani lahko najdete nekatere preverjene ponudnike željene storitve. Če se boste iskanja lotili sami, bodite pozorni tudi na to, katere vrste psihoterapij posameznik ponuja oz. katera vrsta bi bila najbolj primerna za vas.

Večina ponudnikov storitve ima brezplačno prvo seanso, kar vam omogoča, da terapevta spoznate in se posledično lahko odločite, ali je le-ta primeren za vas oz. ali sploh nudi storitev, ki bi vam najbolj pomagala.

Psihoterapije na napotnico se običajno izvajajo enkrat mesečno, kar je marsikomu lahko premalo. Samoplačniško boste imeli seanse enkrat tedensko oz. po dogovoru, glede na vaše potrebe.

Priporočljivo je, da se za psihoterapijo odločite, ko imate občutek, da sami niste več zmožni obvladovati stisk oz. težav, s katerimi se soočate. Terapijo lahko poiščete tudi, če le želite izboljšati kvaliteto svojega življenja oz. želite aktivno delati na medsebojnih odnosih oz. na sebi, a niste prepričani, kako se tega lotiti.