Prezračevanje? 💨

To je postopek dovajanje svežega zraka v notranji prostor in odvajanje nečistega v zunanjost.

Posameznik dan danes preživi skoraj 90% svojega življenja v zaprtih notranjih prostorih, zato je še kako pomembno, da se omogoča dovod kvalitetnega čistega zraka.

Poleg blagodejnega učinka na zdravje pa prezračevanje prostora zmanjša možnost nastanka plesni.

Lokalni sistem nadzoruje pretok zraka v določenem prostoru. Centralni prezračevalni sistem pa nadzoruje prezračevanje skozi celoten objekt.

Da se lahko potegujete za eko sklad subvencijo mora biti toplotni izkoristek rekuperacije toplote naprave za centralno prezračevanje biti vsaj 80%. Naprave za lokalno zračenje, pa morajo imeti toplotni izkoristek vsaj 70%

Na podlagi izjave o skladnosti in podatkovnega lista naprave, je skladno z Delegirano uredbo Komisije preverjena ustreznost le te. Nepovratna finančna spodbuda se dodeli za nakup in vgradnja prezračevalne naprave za lokalno in/ali centralno segrevanje, s sistemom za rekuperacijo toplote.

Eko sklad vam omogoča subvencijo z nepovratnimi sredstvi, če se držite predpisanih standardov novodobne gradnje. Z obnovo po predpisih in urejeno rekuperacijo , bo vaša hiša zadržala do 80% več toplote in energije. Poleg upravičenosti do nepovratnih sredstev, ki jih nudi eko sklad, boste imeli manjše stroške ogrevanja, manj prepiha, rekuperacija pa vas bo oskrbovala s svežim zrakom, ki bo izboljšalo kvaliteto bivanja.

Higrosenzibilno prezračevanje je prisilno prezračevanje večstanovanjskih objektov. Je tehnološko dodelan sistem, primeren posebej za sanacije starejših stavb. Uporablja se tudi takoj po izgradnji novih objektov, saj omogoča hitrejše sušenje. Vgradnja je enostavna, prav tako vzdrževanje. Njegov edini električni porabnik so ventilatorji, vse ostalo deluje samodejno. Poleg svojih prednosti, pa ima higrosenzibilno prezračevanje tudi svojo pomanjkljivost in to je da nima možnosti rekuperacije odpadne toplote. Kljub tej pomanjkljivosti, je sistem tako napreden, da je energetska izguba minimalna.

Pri procesu higrosenzibilnega prezračevanja, svež zrak prihaja v prostor skozi tako imenovane rozete s higrosenzibilnim trakom. Vgradi se jih v zgornji del okenskega okvirja. Porabljen zrak prostor zapusti skozi režo pod vrati, kjer potem potuje do (sanitarnih ali kuhinjskih) obratov, kjer se nahajajo ventilatorji ali nape, ki neprestano delujejo. Ti ventilatorji so tudi edini porabnik električne energije pri tovrstni obliki prezračevanja.

V kleteh in kletnih prostorih se velikokrat nabira vlaga na stenah, kar se lahko poslabša z nepravilnim prezračevanjem, ki lahko dodatno dovede kondenziran zrak. Da bi se izognili nastajanju plesni, je potrebno vlažen zrak nadomestiti s suhim. Ko je zunaj zrak hladnejši, je smiselno prezračevati, saj vsebuje manj vodne pare.

Plesen na steni? Na nastanek plesni vplivajo trije dejavniki:

1) Količina vlage v prostoru.

2) Temperatura prostora.

3) Temperatura površine, kjer vlaga kondenzira.

Če želite preprečiti plesen na steni, se posvetite vsaj enemu izmed naštetih dejavnikov.

Prezračujete lahko ročno ali pa mehansko. Glede na vaše potrebe in zmožnosti, se izbere rešitev, ki vam najbolj ustreza. Spodaj bom na kratko opisal različne alternative.

1. Ročno prezračevanje

Povprečna 4-članska družina s tuširanjem, kuhanjem, dihanjem, raznimi rožami, akvariji ipd. ustvari okoli 10l vlage v prostoru.

Če nimamo vgrajenega prezračevalnega sistema, je potrebno to vlago odpraviti ročno, sicer se le ta kopiči in prej ali slej se bo pojavila plesen.

Kako pravilno prezračevati? Stalno odprto okno na kip bo dodatno pripomoglo k nastanku plesni. S tem namreč podhlajujete stene in pospešujete pogoje za kondenzacijo.

Zato se prezračevanja lotite po spodnjih navodilih:

Prezračujemo tri do štiri krat dnevno, predvsem takrat, ko prihaja do povečanja vnosa vlage. Na primer kuhanje, sušenje perila, tuširanje…

Prezračujemo pri povsem odprtih oknih do 5 min. Najbolje je ustvariti prepih.

Na ta način boste le zamenjali vlažen zrak v prostoru, ne boste pa ohladili sten.

Lahko prezračujemo tudi pozimi, ko je zunaj 95% vlaga? Seveda!

V zimskem času je absolutna vlažnost zunanjega zraka nizka in v ogrevanem prostoru lahko sprejme precejšno količino vlage.

Pozimi boste uspešno prezračevali, četudi bo zunaj preko 95% vlažnost.

Ob zadostnem ogrevanju in pravilnem prezračevanju, lahko na ta način preprečimo prekomerno navlaževanje in nastanek površinske kondenzacije.

2. Mehansko prezračevanje

Tu govorim o sistemih, ki so nekako avtomatizirani. Na voljo so:

a) Razvlažilniki prostorov

b) Ventilatorski prezračevalni sistemi

c) Rekuperacijski sistemi

Razvlažilniki so super rešitev. Učinkovito vlečejo vlago nase in jo odvajajo iz prostora.

Slabosti:

• Povzročajo hrup. Težko ga boste imeli recimo vklopljenega v spalnici.

• Delujejo dokaj lokalno. Če imate nekoliko razvejan tloris, ga boste morali premikati iz prostora v prostor.

Ventilatorski sistemi. Sem prištevam razne ventilatorje v kopalnicah, nape in tudi razne izvedenke ventilatorjev, ki se montirajo direktno na zunanjo steno in stalno izmenjujejo zrak v prostoru.

Delujejo tako, da popolnoma zadovoljivo in lahko preprečijo plesen.

Rekuperacijski sistemi. Gre za napravo, ki po razvodnih ceveh izmenjuje sveži zrak z notranjim, pri tem pa ohranja toploto segretega prostora.

Toplotne izgube so tako minimalne. Sistem je neslišen in tudi ni občutka kakšnega pihanja.

Plesen na steni je zelo moteča tako z vizualnega kot zdravstvenega vidika.

Odpravljanje pa je učinkovito z odpravo vzrokov in prezračevanjem. V kolikor zadostno ogrevanje in prezračevanje ni dovolj, se lahko vzroki najdejo v neustrezni sestavi gradbene konstrukcije in toplotnih mostovih.