Bi izvajalcu plačali avans? [raziskava]

avans

Kazalo

ocena bralcev
5 od 2

Pri nakupu storitev je plačilo avansa pred opravljeno storitvijo precej pogost pojav. Pri Omisli.si smo v sklopu raziskovanja trendov in odnosov med iskalci in ponudniki storitev, Slovencem zastavili 3 preprosta vprašanja: Bi izvajalcu plačali avans, koliko avansa bi največ plačali mojstru pred opravljeno storitvijo ter ali ste že kdaj plačali predplačilo in kako se je izšlo?

Spodaj v grafih si oglejte podatke v živo, seveda pa vabljeni, da tudi vi prispevate svoj odgovor tukaj.

Preden preverite podatke raziskave Omisli.si, naj poudarimo 3 najpomembnejše stvari glede plačila avansa izvajalcem, mojstrom in drugim ponudnikom storitev:

  1. Prepričajte se, da sodelujete s preverjenim izvajalcem.
  2. Vedite, da avans ne predstavlja sprejema ponudbe in se pomembno razlikuje od are (več o tem spodaj).
  3. Avans vam mora izvajalec vrniti, če pogodba ni izpolnjena oz. storitev ni opravljena.

avans

Česa nas je strah, ko izvajalec omeni avans?

Glede na izsledke nas je v Sloveniji najbolj strah tega, da se po plačilu avansa izvajalec ne bo držal dogovorjenih rokov. Da bo torej zamujal z začetkom in/ali zaključkom del.

To tudi sovpada z drugo raziskavo Omisli.si, kjer smo ugotovili, da sta hitrost in odzivnost ponudnikov storitev najpomembnejša, celo bolj kot reference in cena opravljene storitve.

Le 7% nas skrbi, da bi bila storitev po plačilu avansa slabše opravljena.


Pred opravljeno storitvijo bi plačali do 30% avansa

Večina vprašanih bi pred opravljeno storitvijo izvajalcu, mojstru ali drugemu ponudniku storitve plačala avans v višini do 30% skupne cene opravljene storitve.

Približno 5% nas bi plačalo 100% avans, 30-40% avansa pa vsak deseti.

Vsak peti vprašani nikoli ne bi plačal avansa.

Štirje od petih smo že plačali avans

80% nas je v preteklosti že plačalo avans. To ne preseneča, saj veliko izvajalcev, sploh na področju gradnje in obnove, pred pričetkom del zahteva vsaj simbolično plačilo avansa.

Tudi med poslovnimi storitvami najdemo odstopanja predvsem tam kjer imajo ponudniki storitev velike stroške ob morebitnem neplačilu (npr. tiskarji). Navadno velja pravilo, da ponavljajočim strankam ni potrebno plačevati avansa in obratno.

Od vseh, ki so že kdaj plačali avans, jih je več kot polovica prejela avansni račun ali predračun od izvajalca, 20% pa pogodbo ali kak drug pisni dokument.

Zaskrbljujoče je, da je skoraj 1 od štirih plačal avans zgolj na podlagi ustnega dogovora! To vam ekipa Omisli.si iskreno odsvetuje, saj v tem primeru težko dokažete plačilo avansa, sploh če plačate z gotovino oz. “na roko”. V primeru težav se obrnite po pravni nasvet.

En od petih se s plačilom avansa opeče

Kaj je sledilo? Pri 7 od 10 vprašanih se je projekt po plačilu avansa odvil brez posebnosti.

Vsak 5. od vseh vprašanih pa se je s plačilom avansa opekel in mu je danes žal, da je kadarkoli plačal avans.

Če še niste, vabljeni, da tudi vi izpolnite minutno anketo glede avansa tukaj.

Za katere storitve najpogosteje plačamo avans in koliko %?

V spodnji tabeli smo zbrali nekatere najpogostejše storitve pri katerih lahko pričakujemo plačilo avansa pred opravljeno storitvijo, skupaj z oceno vrednosti avansa, ki jih ponudniki teh storitev običajno zahtevajo. Ocene so okvirne in se lahko razlikujejo glede na specifične pogoje in dogovore med naročnikom in izvajalcem.

Storitev Vrednost avansa (%)
Gradbeno obrtniška dela 20% – 50%
Arhitekturne storitve 10% – 30%
Izdelava fasade 30% – 50%
Dobava materiala in blaga 20% – 40%
Različne storitve in izdelki izvajalcev in dobaviteljev 15% – 35%
Organizacija dogodkov 25% – 50%
Turistične storitve 20% – 50%
IT storitve 20% – 40%
Pravne storitve 10% – 30%
Zdravstvene storitve 20% – 50%
Tiskarske storitve 20% – 40%

Pogosta vprašanja in odgovori: Predplačilo, avans in ara

Avans ali ara? V čem je razlika?

Avans je plačilo vnaprej za določeno blago ali storitev, ki ga kupec opravi dobavitelju ali izvajalcu pred dejansko izvedbo storitve ali dobavo blaga. Glavni namen avansa je zagotoviti, da bo izvajalec resnično opravil dogovorjeno storitev ali dostavil naročeno blago, obenem pa daje izvajalcu določeno finančno varnost, da bo lahko pokril začetne stroške izvajanja storitve ali izdelave blaga.

Ara, na drugi strani, je znesek, ki ga plača kupec kot zavarovanje za izpolnitev pogodbenih obveznosti. Če kupec izpolni svoje pogodbene obveznosti, se ara običajno vrne ali vključi v končno ceno. Če pa kupec odpove pogodbo brez upravičenega razloga, ara ostane pri izvajalcu kot odškodnina za prekinitev pogodbe. Razlika med avansom in aro je torej v njuni funkciji: avans je plačilo vnaprej za prihodnjo storitev ali izdelek, ara pa je zavarovanje za izpolnitev pogodbenih obveznosti.

Avans se najpogosteje uporablja v situacijah kjer izvajalec ali dobavitelj potrebuje začetna sredstva za izvedbo naročila ali storitve. Na primer, v gradbeništvu ali pri naročanju pohištva po meri je običajno, da naročnik plača avans, da izvajalec lahko pokrije stroške materiala in priprave. Prav tako se avans uporablja pri rezervaciji turističnih aranžmajev ali najemu dvorane za dogodek, kjer je potrebno predplačilo za zagotovitev rezervacije.

Ara se uporablja v situacijah, kjer gre za večje posle ali dolgoročne pogodbe in obstaja tveganje, da ena od strank ne bo izpolnila svojih pogodbenih obveznosti. Na primer, pri nakupu nepremičnin ali sklepanju dolgoročnih najemnih pogodb je pogosto zahtevana ara kot zavarovanje, da bo kupec ali najemnik izpolnil svoje obveznosti do sklenitve pogodbe. Če kupec ali najemnik ne izpolni svojih obveznosti, ara ostane pri prodajalcu ali najemodajalcu kot odškodnina. Avans in ara imata tako svoje specifične funkcije in se uporabljata v različnih kontekstih glede na potrebe in tveganja povezana z določeno pogodbo ali transakcijo.

Kako lahko potrošniki zahtevajo vračilo avansa, če izvajalec ne izpolni obveznosti?

V primeru, da izvajalec ne izpolni svojih obveznosti, ima potrošnik pravico zahtevati vračilo plačanega avansa. Prvi korak v tem procesu je, da potrošnik izvajalca pisno obvesti in zahteva vračilo avansa. Pomembno je, da potrošnik v pismu jasno navede razloge za zahtevo vračila in pri tem predloži dokazila o plačilu ter morebitne dogovore ali pogodbe, ki potrjujejo obveznosti izvajalca. Če izvajalec ne odgovori na zahtevo ali zavrne vračilo, lahko potrošnik poišče pravno pomoč.

Naslednji korak je, da se potrošnik obrne na ustrezne inštitucije, kot so potrošniške organizacije ali pristojni inšpektorat, ki lahko nudijo podporo in svetovanje glede nadaljnjih korakov. Če se zadeva ne reši sporazumno, lahko potrošnik vloži tožbo na sodišču. V tem primeru je zelo pomembno, da ima potrošnik vso potrebno dokumentacijo, ki dokazuje njegovo pravico do vračila avansa. Pravni postopek je lahko dolgotrajen in zahteva pomoč odvetnika, zato je priporočljivo, da potrošnik predhodno prouči vse možnosti in se ustrezno pripravi na morebitni sodni spor.

Kakšne so pravne možnosti, če izvajalec zavlačuje ali ne vrne avansa?

Če izvajalec zavlačuje z vračilom avansa ali sploh ne namerava vrniti zneska, ima potrošnik na voljo več pravnih možnosti. Prvi korak je, da izvajalcu pošlje pisni opomin, v katerem jasno zahteva vračilo avansa ter določi razumni rok za povračilo. V opominu mora potrošnik navesti tudi posledice neplačila, kot na primer možnost sodnega postopka.

Če pisni opomin ne obrodi sadov, lahko potrošnik sproži postopek mediacije, kjer tretja nevtralna oseba posreduje med strankama z namenom doseči sporazumno rešitev. Če mediacija ni uspešna, potrošnik lahko vloži tožbo na pristojno sodišče. V tem primeru mora predložiti vse relevantne dokaze, ki podpirajo njegovo terjatev, vključno s pisnim opominom, dokazilom o plačilu avansa, pogodbo in drugimi dogovori, ki potrjujejo obveznosti izvajalca.

Poleg tega lahko potrošnik preveri, če ima izvajalec registrirane nepremičnine ali druge vrednosti, na katere bi bilo mogoče vložiti izvršilni postopek za izterjavo dolga. V nekaterih primerih je mogoče pridobiti tudi začasno odredbo za zavarovanje terjatve, kar pomeni, da izvajalec ne more razpolagati s svojim premoženjem, dokler dolg ni poravnan.

Če se izkaže, da izvajalec zavestno zavaja več strank in se ne odziva na zahteve za vračilo avansov, je smiselno obvestiti tudi pristojne inšpekcijske službe ali organe pregona. S tem se lahko prepreči morebitna goljufiva dejanja v prihodnosti in zaščiti druge potrošnike pred podobnimi težavami.

Uveljavljanje svojih pravic je lahko dolgotrajen in naporen proces, zato je koristno, da potrošnik poišče pravno svetovanje, da bi kar najbolje zaščitil svoje interese in se učinkovito spopadel z nepravičnimi praksami izvajalcev.

Kaj moram storiti za vračilo avansa?

Če želite zahtevati vračilo avansa, morate slediti določenim korakom, da zagotovite uspeh vašega zahtevka. Prvi korak je, da izvajalca pisno obvestite o svoji želji po vračilu avansa. V tem obvestilu jasno navedite razloge za vračilo, priložite dokazila o plačilu avansa ter morebitne dogovore ali pogodbe, ki potrjujejo obveznosti izvajalca. Pomembno je, da določite razumni rok, v katerem pričakujete vračilo.

Če izvajalec na vaše obvestilo ne odgovori ali zavrne vračilo avansa, se obrnite na ustrezne potrošniške organizacije ali inšpekcijske službe, ki vam lahko nudijo podporo in svetovanje pri nadaljnjih korakih. Prav tako lahko sprožite postopek mediacije, kjer nevtralna tretja oseba posreduje med vami in izvajalcem, da bi dosegli sporazumno rešitev.

Če mediacija ni uspešna, imate možnost vložitve tožbe na pristojno sodišče. Pri tem je ključnega pomena, da imate vso potrebno dokumentacijo, ki dokazuje vašo pravico do vračila avansa, vključno z dokazili o plačilu, pisnim opominom in pogodbo. Priporočljivo je, da se predhodno posvetujete s pravnim strokovnjakom, da bi kar najbolje zaščitili svoje interese in uspešno uveljavili svoje pravice.

Kako izvesti izterjavo plačanega avansa?

Izterjava plačanega avansa je proces, ki zahteva premišljen pristop in vztrajnost. Prvi korak v izterjavi je, da zberete vso dokumentacijo, povezano s plačilom avansa, kot so dokazila o plačilu, pogodbe, dogovori in morebitna komunikacija z izvajalcem, ki dokazuje, da ima izvajalec neporavnane obveznosti. Nato morate izvajalcu poslati uradni pisni opomin, v katerem jasno zahtevate vračilo plačanega avansa. V opominu navedite razloge za zahtevo in priložite vso relevantno dokumentacijo. Določite tudi rok, v katerem pričakujete vračilo zneska.

Če izvajalec na pisni opomin ne reagira ali zavrne vračilo, se lahko obrnete na potrošniške organizacije ali pristojne inšpektorate, ki vam lahko pomagajo pri naslednjih korakih. Nadaljnja možnost je mediacija, kjer tretja nevtralna oseba posreduje med vama z izvajalcem, da se doseže sporazumna rešitev.

Če mediacija ne obrodi sadov, lahko vložite tožbo na sodišče. Za uspešno uveljavljanje vaših pravic boste potrebovali vso ustrezno dokazno gradivo, vključno s pisnimi opozorili, dokazili o plačilu in pogodbami. V nekaterih primerih lahko zaprosite za začasno odredbo za zavarovanje vaših terjatev, kar pomeni, da izvajalec ne bo mogel razpolagati s svojim premoženjem, dokler dolg ne bo poravnan. Prav tako lahko preverite, ali ima izvajalec premoženje, ki bi bil lahko predmet izvršilnega postopka. Če je ugotovljeno, da izvajalec goljufa ali zavaja več strank, je pomembno obvestiti ustrezne inšpekcijske službe ali organe pregona, da preprečite nadaljnje nepravilnosti.

Ta postopek je lahko zahteven in dolgotrajen, zato je priporočljivo, da poiščete pravno pomoč, da bi si zagotovili čim večjo zaščito svojih interesov.

Kdo mi lahko pomaga pri izterjavi plačanega avansa?

Pri izterjavi plačanega avansa vam lahko pomagajo različne institucije in strokovnjaki. Ena od možnosti je, da se obrnete na pravnega svetovalca ali odvetnika, ki je specializiran za pogodbeno pravo in terjatve. Odvetnik vam lahko pomaga pripraviti vso potrebno dokumentacijo, kot so pisni opomini in tožbe, ter vas zastopa pred sodiščem.

Druga možnost je, da se obrnete na specialiste za izterjavo plačanega avansa, ki nudijo svetovanje in podporo potrošnikom pri uveljavljanju njihovih pravic. Te organizacije vam lahko pomagajo razumeti vaše pravne možnosti, pripraviti potrebne dokumente in vam nudijo nasvete o naslednjih korakih v postopku.

Poleg tega lahko poiščete pomoč pri pristojnih inšpekcijskih službah, ki lahko preučijo vaš primer in po potrebi ukrepajo proti izvajalcu. Inšpekcijske službe lahko izvajalčevo poslovanje pregledajo in odredijo ustrezne ukrepe, če se izkaže, da izvajalec ne ravna v skladu z zakonom.

Če je vaš primer primeren za mediacijo, lahko najamete mediatorja, ki bo posredoval med vami in izvajalcem z namenom doseči sporazumno rešitev. Mediacija je pogosto hitrejša in cenejša možnost v primerjavi s sodnimi postopki.

Kako postaviti dodatni rok za izpolnitev obveznosti in kako pisno obvestiti izvajalca?

Če se izvajalec ne drži dogovorjenih rokov, imate možnost, da mu postavite dodatni rok za izpolnitev obveznosti. Najprej je potrebno natančno določiti nov datum, do katerega mora izvajalec izpolniti svoje obveznosti. Ta rok mora biti razumljiv in ustrezen glede na naravo dela ter okoliščine, s katerimi se soočate.

Naslednji korak je, da izvajalca pisno obvestite o dodatnem roku. Obvestilo naj bo napisano formalno in jasno ter naj vsebuje naslednje elemente:

  1. Naslov in datum: Na vrhu pisma navedite svoj naslov, naslov izvajalca ter datum pisanja obvestila.
  2. Zadeva: Tukaj navedite kratek opis namena pisma, npr. “Dodatni rok za izpolnitev obveznosti” ali “Nujno obvestilo o podaljšanju roka”.
  3. Uvod: V uvodu na kratko opišite situacijo in navedite trenutni dogovorjeni rok.
  4. Dodatni rok: Jasno navedite nov rok ter razloge, zakaj je dodatni rok potreben. Navedite tudi morebitne posledice, če izvajalec ne izpolni obveznosti v dodatnem roku, npr. uveljavitev pogodbenih kazni ali prekinitev pogodbe.
  5. Povzetek: V povzetku ponovite svojo zahtevo in poudarite, da pričakujete odgovor izvajalca v čim krajšem možnem času.
  6. Podpis: Pismo podpišite in ga pošljite priporočeno po pošti ali preko druge zanesljive metode, ki omogoča sledljivost.

Tako pisno obvestilo daje izvajalcu jasno sliko vaših pričakovanj in zagotavlja formalni zapis vaših prizadevanj za rešitev situacije.

Kaj se zgodi, če storitev ni izvedena pravočasno?

Če storitev ni izvedena pravočasno, ima potrošnik določene pravice in možnosti ukrepanja. Prvi korak je, da preveri pogodbo in ugotovi, ali vsebuje določila o zamudi pri izvedbi storitve ter morebitnih sankcijah za izvajalca. Veliko pogodb vsebuje klavzule o pogodbenih kaznih v primeru zamude, ki izvajalca obvezujejo k plačilu določenih zneskov za vsak dan zamude.

Poleg pogodbenih kazni ima potrošnik pravico zahtevati tudi višjo silo in povrnitev škode, ki jo je utrpel zaradi zamude. To vključuje nadomestilo za morebitne dodatne stroške, izgubljeni dobiček ali druge finančne posledice, ki jih je imel zaradi nespoštovanja dogovorjenih rokov. Ključno je, da potrošnik zbere in dokumentira vse dokaze o škodi, ki je nastala zaradi zamude, saj bodo ti dokazi ključni pri uveljavljanju zahtevkov za odškodnino.

Če se izvajalec na zahteve potrošnika ne odziva ali nadaljuje z zavlačevanjem, ima potrošnik možnost prekiniti pogodbo zaradi neizpolnitve obveznosti. V tem primeru mora potrošnik izvajalcu poslati pisno obvestilo o prekinitvi pogodbe in zahtevati vračilo morebitnih vnaprej plačanih zneskov ter povrnitev škode.

Nazadnje, če se zaradi zamude potrošnik in izvajalec ne moreta dogovoriti sporazumno, lahko potrošnik vloži tožbo na pristojno sodišče. Pomembno je, da predhodno poišče pravno svetovanje in pripravi vso potrebno dokumentacijo, ki podpira njegove zahtevke, vključno s pogodbo, korespondenco z izvajalcem ter dokazi o utrpeli škodi. Pravna pot je lahko dolgotrajna in naporna, vendar zagotavlja, da potrošnik uveljavi svoje pravice in doseže pravično rešitev.

Ali so potrošniki v primeru zamud upravičeni do obresti na avans ?

Da, potrošniki so lahko upravičeni do obresti na avans v primeru, da izvajalec zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti. Če izvajalec ne izpolni dogovorjenih pogojev v predvidenem roku in potrošnik zato zahteva vračilo avansa, lahko poleg vračila samega avansa zahteva tudi obresti. Te obresti se navadno računajo od dneva, ko je bil avans plačan, do dneva, ko je bil znesek dejansko vrnjen potrošniku. Višina obrestne mere je lahko določena v pogodbi, lahko pa potrošnik zahteva zakonske zamudne obresti, ki so določene z zakonodajo. Pomembno je, da potrošnik jasno izrazi svojo zahtevo za obresti pri zahtevi za vračilo avansa in če je potrebno, zbere ustrezne dokazila o plačilu avansa ter vseh preteklih poskusih doseganja rešitve z izvajalcem.

Kako zakonodaja ščiti potrošnike pred izvajalci, ki ne izpolnijo svojih obveznosti?

Slovenska zakonodaja ponuja širok spekter zaščitnih ukrepov za potrošnike v primerih, ko izvajalci ne izpolnijo svojih obveznosti. Najpomembnejši zakon, ki ureja to področje, je Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot). Ta zakon določa njihove pravice in vzpostavlja mehanizme za reševanje sporov.

Potrošniki imajo pravico do resničnih, popolnih in pravočasnih informacij o blagu in storitvah, ki jih kupujejo, ter do zaščite pred nevarnimi proizvodi in nepoštenimi poslovnimi praksami. Če izvajalec ne izpolni svojih obveznosti, lahko potrošnik zahteva popravilo napak, zamenjavo blaga ali vračilo kupnine. V primeru, da izvajalec teh zahtev ne upošteva, ima potrošnik pravico vložiti pritožbo pri Tržnem inšpektoratu Republike Slovenije ali drugih pristojnih inšpekcijskih organih.

Poleg tega jim je na voljo brezplačna pravna pomoč pri pripravi ustreznih dokumentov in zastopanju v sodnih postopkih. Zakon predvideva tudi možnost izvensodnega reševanja sporov, kar pomeni, da lahko potrošniki in izvajalci dosežejo dogovor preko neodvisne tretje strani brez dolgotrajnih sodnih postopkov. Vse te določbe omogočajo potrošnikom učinkovito orodje za zaščito svojih pravic in pričakovanje pravičnega obravnavanja njihovih zahtev.

Kakšne globe določa zakon za izvajalce, ki ne vrnejo avansa?

Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) določa stroge kazni za izvajalce, ki ne vrnejo avansa, ko so za to zaprošeni in kadar za to obstajajo upravičeni razlogi. Takšna ravnanja nepoštenih izvajalcev so opredeljena kot prekrški in lahko vodijo v denarne kazni. Globe za pravne osebe lahko znašajo od nekaj tisoč do več deset tisoč evrov, odvisno od resnosti prekrška in ponavljanja kršitev. Posamezniki, odgovorni za kršitve v imenu podjetja, so prav tako lahko osebno kaznovani. Za manjše prekrške in fizične osebe zakon predvideva nekoliko nižje, a še vedno znatne denarne kazni. Poleg denarnih sankcij lahko izvajalci, ki večkrat kršijo zakonodajo, tvegajo tudi izgubo licence za opravljanje dejavnosti ali druge omejevalne ukrepe, ki jih določi pristojni inšpekcijski organ. Namen teh strogih kazni je zagotoviti pošteno poslovanje ter zaščito potrošnikov pred nepoštenimi praksami.

Kakšna je vloga Ministrstva za gospodarstvo pri zaščiti potrošnikov glede avansa?

Ministrstvo za gospodarstvo ima ključno vlogo pri zaščiti potrošnikov, vključno z vprašanji, povezanimi z avansi in vračili le-teh. Skozi različne zakonodajne ukrepe in nadzorne mehanizme skrbi za oblikovanje in izvajanje politik, ki ščitijo potrošnike pred nepoštenimi praksami izvajalcev. Ministrstvo za gospodarstvo pripravi in posodobi zakonodajo, kot je Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot), ki vsebuje določbe o pravicah potrošnikov in obveznostih izvajalcev. Poleg tega sodeluje z inšpekcijskimi organi, kot je Tržni inšpektorat Republike Slovenije, da zagotovi nadzor nad spoštovanjem zakonskih določb in ustrezno ukrepanje v primeru kršitev. S tem podpira delovanje trga, ki je pošten in integriteten ter varuje pravice potrošnikov, kar vključuje tudi vračilo avansov, kadar izvajalci ne izpolnijo svojih obveznosti.

Ali obstajajo predlogi za zavarovanje poslovanja podjetij, ki zahtevajo avans?

Da, obstajajo številni predlogi za zavarovanje poslovanja podjetij, ki zahtevajo avans, s ciljem zagotavljanja varnosti tako za podjetja kot za njihove stranke. Prvi korak je vzpostavitev jasnih in poštenih pogodbenih določil, ki natančno opredeljujejo pogoje za vračilo avansa v primeru, da storitev ali izdelek ni izveden ali dobavljen v skladu z dogovorom. Drugi način je uporaba fiduciarnih računov, kjer se avans hrani na posebnem računu do izpolnitve obveznosti, kar poveča zaupanje potrošnikov. Nekatera podjetja se odločijo za zavarovanje poslovanja pri zavarovalnicah, ki nudijo kritje v primeru, da podjetje zaradi nepredvidenih okoliščin ne more izpolniti svojih obveznosti. Prav tako je priporočljivo, da podjetja transparentno komunicirajo s strankami in nudijo redne posodobitve o napredku storitve ali dobave. Na ta način lahko podjetja zgradijo zaupanje in zmanjšajo tveganje za spore glede avansov. Uvedba predlogov za zavarovanje poslovanja lahko pomembno prispeva k večji stabilnosti in uspehu podjetij ter zadovoljstvu njihovih strank.

Preverite tudi: KAKO IN KJE NAJETI ZANESLJIVEGA IZVAJALCA (MOJSTRA, OBRTNIKA, GRADBENO PODJETJE ALI INŽENIRING)?

ocena bralcev
5 od 2
Deli prispevek >

Povezane vsebine

Search

SODELUJEMO Z VEČ KOT 11.000 IZVAJALCI

✅ BREZPLAČNO POVPRAŠEVANJE
✅ PREVERJENI IZVAJALCI
✅ BREZ PROVIZIJ

Pošljite povpraševanje izvajalcem


Nudite storitve?
Registrirajte podjetje brezplačno