Vse, kar morate vedeti o izterjavi
Ste se že kdaj pošteno ustrašili, ko ste po pošti dobili FURS kuverto, naslovljeno na vas? Morda nasprotno, nekdo vam je dolžan, pa še niste uspeli terjati dolga? Izterjava dolga je postopek, s katerim poskušate pridobiti denarna sredstva, ki jih dolgujejo vaši dolžniki. To vključuje uporabo različnih pravnih, finančnih in komunikacijskih strategij za pridobitev plačila ali poravnavo dolgov, pri kateri vam lahko pomaga pravnik.
Kazalo >
Razlika med sodno in davčno izterjavo
Sodna izterjava in davčna izterjava sta dva različna postopka za pridobitev dolgovanih sredstev, ki ju izvajajo različni subjekti in imata različne pravne podlage.
Sodna izterjava se nanaša na postopek, pri katerem upnik vloži tožbo zoper dolžnika pri pristojnem sodišču. Sodno izterjavo sproži upnik, ki skuša doseči sodno odločbo in pridobiti izvršilni naslov za izterjavo dolga. Če sodišče odloči v prid upniku, lahko sledi izvršilni postopek, v katerem sodišče odredi izvršbo na premoženje dolžnika za poplačilo dolga.
Davčna izterjava se nanaša na postopek, ki ga izvaja davčni organ (npr. Finančna uprava Republike Slovenije) za pridobitev neplačanih davčnih obveznosti. Davčna izterjava temelji na zakonsko določenih pravilih in postopkih za pobiranje davkov.
Razlika med sodno in davčno izterjavo je torej v pravnih podlagah, subjektih, ki izvajajo postopek, ter vrsti dolgov, ki se izterjujejo (sodne izterjave se nanašajo na civilne dolgove, medtem ko davčne izterjave zajemajo davčne obveznosti).
Obstaja več mehanizmov za izterjavo dolgov, od katerih so nekateri:
1. Pogajanja in dogovori: Prvi korak pri izterjavi dolgov je običajno poskus doseči sporazum med dolžnikom in upnikom. To lahko vključuje pogajanja o plačilnih načrtih ali popustih za poravnavo dolgov.
2. Opominjanje in opominjanje: Upniki lahko pošljejo opomine in opomine dolžnikom, ki zamujajo s plačili. To lahko vključuje telefonske klice, pisna opozorila ali elektronska sporočila.
3. Sodna izterjava: Če pogajanja in opomini ne prinesejo rezultatov, lahko upniki sprožijo sodni postopek za izterjavo dolga. To vključuje vložitev tožbe pri sodišču, ki lahko vodi do izdaje sodne odločbe in izvršilnih ukrepov, kot so izvršbe na premoženje dolžnika.
4. Izterjava premoženja: Če dolžnik ne poravna dolga v skladu s sodno odločbo, se lahko upnik odloči za izvršbo na premoženje dolžnika. To lahko vključuje izterjavo premoženja, kot so nepremičnine, vozila ali druge vredne predmete, ki jih dolžnik lastni.
5. Zunanji izvajalci izterjave: Upniki lahko najamejo zunanje agencije za izterjavo dolgov, ki imajo specializirano znanje in izkušnje pri izvajanju izterjav. Te agencije lahko uporabljajo različne metode, vključno s telefonskimi klici, pisnimi opomini in pravnimi postopki, da dosežejo poplačilo dolga.
Izvršba preko spleta
E-izvršbe in izterjava denarja se nanašata na procese, s katerimi se izterjuje dolg ali izpolnjuje sodna odločba s pomočjo elektronskih sistemov. E-izvršba se običajno uporablja za izterjavo dolgov, ki izhajajo iz sodnih odločb, izvršilnih naslovov ali drugih izvršljivih dokumentov.
Na podlagi katerih zakonov se v Sloveniji vrši izterjava
V Sloveniji izterjava dolgov temelji na več zakonodajnih aktih, ki urejajo pravila in postopke za izpolnitev finančnih obveznosti. Ključni zakoni vključujejo Obligacijski zakonik, ki določa splošna pravila izpolnitve obveznosti in izterjave dolgov, ter Zakon o gospodarskih družbah, ki obravnava insolventnost in postopke izterjave v poslovnem okolju. Poleg tega Zakon o izvršbi in zavarovanju določa postopke za izvršbo sodnih odločb in izterjavo dolgov, medtem ko Zakon o davčnem postopku ureja izterjavo davčnih obveznosti. Ti pravni okviri zagotavljajo jasna pravila in postopke za izterjavo dolgov ter določajo pravice in obveznosti tako upnikov kot dolžnikov v tem procesu.
Postopek, ki ga narekuje izterjava
Postopek izterjave dolgov običajno poteka skozi več korakov, ki vključujejo različne pravne, finančne in komunikacijske dejavnosti. Najprej se upnik običajno obrne na dolžnika s zahtevkom za plačilo dolga. Če dolžnik ne odgovori ali ne izpolni zahtevka, lahko upnik nadaljuje z izterjavo skozi sodni ali zunajsodni postopek.
V sodnem postopku upnik vloži tožbo na pristojno sodišče, kjer sodnik presodi primer in lahko izda sodno odločbo v korist upnika. Ta odločba omogoča izvršbo premoženja dolžnika ali druge ukrepe za poplačilo dolga.
V zunajsodnem postopku lahko upnik najame strokovnjaka za izterjavo dolgov ali agencijo, ki se specializira za to področje. Strokovnjaki za izterjavo lahko uporabijo različne pristope, vključno s pogajanji z dolžnikom, sledenjem premoženju ali drugimi metodami za dosego plačila dolga. Skozi ta proces se lahko izterjava dolga razteza čez več mesecev ali celo let, odvisno od kompleksnosti primera in sodelovanja vpletenih strani.
V spodnji tabeli so navedene prednosti in slabosti izterjave dolgov, ki omogočajo podjetjem boljše razumevanje izzivov in koristi, povezanih z izterjavo dolgov.
| Prednosti izterjave dolgov | Slabosti izterjave dolgov |
| Povrnitev izgubljenega denarja | Visoki stroški izterjave |
| Izboljšanje denarnega toka | Možnost negativnega vpliva na odnose s strankami |
| Razbremenitev notranjih virov in časa | Tveganje za negativno javno podobo |
| Učinkovito upravljanje terjatev | Omejene možnosti izterjave pri insolventnih dolžnikih |
| Zagotovitev skladnosti z zakonodajo | Potencialna pravna tveganja v primeru nepravilnosti pri izterjavi |
| Povečanje likvidnosti podjetja | Dolgotrajni postopki izterjave, ki lahko vplivajo na likvidnost podjetja |
| Priložnost za uporabo strokovnega znanja izterjevalnih agencij | Tveganje za neuspešno izterjavo dolga |
| Ohranjanje finančne stabilnosti podjetja | Potencialne težave pri izterjavi dolga od mednarodnih dolžnikov |
| Izboljšanje poslovne reputacije | Omejene možnosti izterjave dolga pri dolžnikih z minimalnimi sredstvi |
| Možnost alternativnih rešitev sporov | Potreba po skrbnem izboru zunanjega izvajalca izterjave |
Poleg klasičnih metod izterjave dolgov obstajajo tudi alternative, ki jih lahko uporabijo upniki:
1. Alternativne rešitve sporov: Namesto, da se takoj odločijo za sodno izterjavo, lahko upniki razmislijo o alternativnih metodah reševanja sporov, kot so mediacija ali arbitraža. Te metode omogočajo strankam, da dosežejo sporazum zunaj sodnega sistema, kar pogosto vodi do hitrejšega in manj stroškovnega reševanja.
2. Ponovna strukturiranje dolgov: Namesto, da takoj zahtevajo popolno poplačilo dolga, lahko upniki razmislijo o možnosti ponovnega strukturiranja dolga. To lahko vključuje podaljšanje roka za plačilo, zmanjšanje obrestnih mer ali celo delno odpis dolga, da se dolžniku omogoči, da ponovno vzpostavi finančno stabilnost.
3. Prodaja dolgov: V nekaterih primerih lahko upniki prodajo svoje terjatve tretjim osebam, specializiranim za izterjavo dolgov. To omogoča upnikom, da takoj prejmejo delno plačilo dolga, medtem ko se tretja oseba ukvarja z nadaljnjim izterjevanjem.
4. Faktoring: Upniki lahko uporabijo storitve faktoringa, kjer svoje terjatve prodajo faktorju po znižani ceni. Faktor nato prevzame odgovornost za izterjavo dolgov in upnik prejme takojšnje plačilo za svoje terjatve.
5. Nadzor in upravljanje terjatev: Namesto, da izvajajo izterjavo dolgov sami, lahko upniki najamejo zunanje agencije za upravljanje terjatev. Te agencije lahko upravljajo in spremljajo terjatve ter izvajajo izterjavo v njihovem imenu, kar olajša upnikom administrativno breme in zmanjša tveganje za napake.
Preprečevanje izterjave dolgov je ključnega pomena za finančno stabilnost posameznikov in podjetij. Pomembno je, da redno spremljamo svoje finančne tokove, upravljamo z dolžnostmi in skrbimo za pravočasno izpolnjevanje plačilnih obveznosti. Poleg tega je pomembno, da se seznanimo z relevantno zakonodajo in pravnimi mehanizmi ter po potrebi poiščemo strokovno svetovanje. Z ozaveščenim pristopom in skrbnim načrtovanjem lahko učinkovito preprečimo situacije, ki bi zahtevale izterjavo dolgov.
Cene oz stroški izvršbe, ki jih obračuna pravnik
V kolikor izvršbo vlagate samostojno, je strošek zgolj sodna taksa v višini 44,00 EUR. V kolikor najamete firmo, znašajo stroški storitve v firmi in 44 EUR.
Izvršba pomeni izterjava dolga po sodni poti. Vse stroške davčne izvršbe plača dolžnik. Ti znašajo: 10,00 EUR za sklep o izvršbi na denarne prejemke, sredstva na bankah oz. hranilnicah, denarne terjatve in vrednostne papirje, 50,00 EUR za sklep o izvršbi na premičnine. Dolžnik plača tudi stroške prevoza in hrambe zarubljenega blaga, če teh storitev ne izvaja davčni organ, prav tako pa tudi stroške prodaje zarubljenega blaga in stroške cenitve, če jo opravi posebni cenilec.
Stroški bank za obdelavo sklepa o izvršbi: V primeru izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri bankah oziroma hranilnicah mora dolžnik poleg davčnih stroškov plačati še bančne stroške, ki jih zaračuna banka za sprejem in obdelavo sklepa o izvršbi. Vsaka banka obračuna stroške v skladu s svojo tarifo, zato se višina stroškov od banke do banke razlikuje. Ti znašajo od 20,00 do 60,00 EUR (ali celo več).
Zastopanje v sporih in pravno svetovanje
Zastopanje v sporih je postopek, pri katerem ena stranka (stranka v postopku) najame ali imenuje zastopnika, da jo zastopa in zastopa njene interese v pravnem sporu. Zastopnik je lahko odvetnik, pravni svetovalec ali druga oseba z ustrezno strokovno usposobljenostjo.
Pravno svetovanje glede izterjave dolgov zajema nudenje pravnih nasvetov in pomoči strankam pri postopku izterjave neplačanih dolgov ali terjatev. Pri iskanju pravnega svetovanja glede izterjave dolgov je priporočljivo poiskati strokovnjaka, ki ima izkušnje na področju izterjave in razume zakonodajo ter postopke v zvezi s tem.
Davčno svetovanje pri izterjavi
Davčno svetovanje pri izterjavi dolgov je ključno za učinkovito upravljanje s tovrstnimi davčnimi obveznostmi in za zagotovitev skladnosti s pravnimi predpisi ter optimizacijo davčnih ugodnosti, kadar je to mogoče. Pri izbiri davčnega svetovalca je pomembno poiskati strokovnjaka z izkušnjami na področju davčnega svetovanja in izterjave dolgov, ki razume kompleksnost davčne zakonodaje in postopkov.
Pravnik in ostali strokovnjaki za zastopanje v sporih
Zunanji izvajalci za izterjavo dolgov lahko uporabljajo različne metode, vključno z obveščanjem dolžnikov, pošiljanjem opominov, telefonsko komunikacijo, uporabo zunanjih partnerjev za izterjavo, pogajanji o poravnavi, izvršbami in po potrebi sodnimi tožbami.
Pravnik je strokovnjak, ki ima specializirano znanje in izkušnje na področju prava, ki se nanašajo tudi na izterjavo dolgov. Njegova glavna naloga je zagotoviti pravno podporo in svetovanje strankam pri izterjavi terjatev. Pravniki lahko pomagajo strankam izboljšati uspešnost pri izterjavi terjatev in zaščititi njihove pravice v pravnih postopkih.
Najem zunanjega izvajalca za izterjavo dolgov lahko prinaša več prednosti, vključno s strokovnostjo in izkušnjami pri ravnanju s težavnimi primeri terjatev. Poleg tega vam to omogoča, da se osredotočite na svoje osnovno poslovanje, medtem ko strokovnjaki skrbijo za izterjavo dolgov.
