Stres na delovnem mestu, v nosečnosti, v šoli,... (psihoterapija)

Stres je normalen odziv organizma na določene dražljaje, ki onemogočajo normalno delovanje le-tega. Z njegovo pomočjo se telo prilagaja novim okoliščinam ali spremembam, ki jih dojemamo kot ogrožajoče. Določen nivo stresa je torej normalen in neškodljiv, pogosto nas celo spodbuja in motivira. Težava nastane, ko je nivo previsok in se zaradi njega »zlomimo« ali celo zbolimo.

Kolikšen nivo stresa bo za osebo preveč, je odvisno od vsakega posameznika, njegovih izkušenj ter trenutnega počutja.

Sprožilci so različni in se razlikujejo glede na vsakega posameznika. Med najpogostejše sprožilce štejemo: podaljšan delovni čas, nezadosten nadzor nad lastnim delovnikom, prevelika ali odvzeta odgovornost, monotono delo, nezanesljivost kariere (npr. negotovost zaposlitve oz. poklicne perspektive), prekomeren časovni pritisk, porušen odnos med poklicnim in osebnim življenjem, slaba komunikacija oz. odnosi s sodelavci ali družinskimi člani, slaba organizacija dela, ipd.

Ne. Vsak posameznik se na različne oblike stresa odzove drugače. Najpomembnejša dejavnika sta posameznikova osebnost in delovni pogoji, pripomore pa tudi (ne)izkušenost s podobnimi situacijami, trenutno počutje in sistem podpore, ki ga imamo (npr. družina, prijatelji).

Vsekakor. Ločimo občasni (kratkotrajni) stres in kronični (dolgotrajni) stres.

Kratkotrajni stres – t.i. pozitiven stres. Je neintenziven in na človeka vpliva spodbudno. Omogoča boljše tvorjenje novih spominov, spodbuja kreativnost, dinamičnost in motiviranost za delo.

Kronični stres – t.i. negativen stres. Je dolgotrajen oz. ponavljajoč in intenziven. Posameznika utruja in vodi v izčrpanost, ki se lahko razvije tudi v bolezen, če ni ustreznega počitka. Nekatere posledice dolgotrajnega stresa so tudi spremembe v presnovi in bolezni (sladkorna bolezen, zvišana raven maščob, debelost), oslabljen imunski sistem in psihični znaki (razdražljivost, težave s spominom in koncentracijo, nejevoljnost, težave s spanjem, težave v medsebojnih odnosih in komunikaciji, tesnoba, depresija, ipd.).

Simptomi stresa se pojavijo takoj po stresnem dogodku in lahko trajajo nekaj trenutkov, več ur ali celo dni. Ključnega pomena je, da prepoznamo, ali gre za pozitiven ali negativen stres in spremljamo svoje fizične in psihične odzive na stresne situacije. Če se spopadamo z dolgotrajnim stresom, ki ga sami ne znamo več obvladovati oz. na nas vpliva destruktivno, je nujno poiskati strokovno pomoč.

Poznamo čustvene (duševne), telesne in vedenjske simptome, le-ti se pa med seboj pogosto prepletajo in vplivajo drug na drugega. Zaradi tega lahko nastane t.i. začarani krog stresa.

Čustveni simptomi – napetost, razdraženost, težave s koncentracijo in spominom, počasen in tog proces razmišljanja, preobremenjenost, nesposobnost organizacije dela, težave s sprejemanjem odločitev, zmanjšana kreativnost, občutek manjvrednosti, pesimizem …

Telesni simptomi – pomanjkanje energije, izčrpanost, težave s spanjem, bolečine v prsnem košu, želodcu, hrbtenici ali mišicah, pospešen srčni utrip, glavoboli, slabost, omotičnost, spremembe v presnovi, pomanjkanje ali povečan apetit …

Vedenjski simptomi – pretirano kritičen pristop, pomanjkanje volje, prenajedanje, prekomerna uporaba poživil ali pomirjeval, površnost, izogibanje družbi oz. beg v samoto, zmanjšana skrb za osebno higieno in skrb za zdravje …

Znaki so lahko zlahka prepoznavni ali pa jih sploh ne opazimo. Gre za spremembe v čustvovanju, vedenju in telesnem zdravju.

Telesni znaki – občutek mrzlih okončin, pretirano potenje, tresenje, suha usta, motnje spanja, bolečine v prsnem košu, težave z dihanjem, povišan krvni pritisk, vrtoglavica, bruhanje, izguba zavesti, velike spremembe v telesni teži, spremembe v aktivnosti, zapiranje sam vase, zloraba različnih substanc (alkohol, droga), nasilje, samomorilno vedenje …

Duševni znaki – zmanjšana pozornost, težave s koncentracijo in spominom, težave z načrtovanjem in organizacijo, znižana kreativnost, anksioznost, agresivnost, panične reakcije, strah, žalost …

Vsak posameznik mora težiti k ravnovesju med poklicnim in osebnim življenjem ter pustiti službene zadeve v službi (ne nositi dela domov). Sprejeti moramo dejstvo, da nismo za vse sami, ampak lahko prosimo za pomoč oz. odklonimo naloge, ki so za nas realno pretežke ali celo neizvedljive. Pomembni so tudi odmori med delom, skrb za telesno kondicijo in zdravo ter konstantno prehrano.

Za doseganje ciljev oz. sprememb si moramo postaviti dosegljive časovne okvirje, ki nas bodo motivirali in ne dodatno bremenili.

Stres v času nosečnosti je neizogiben in normalen pojav. Problem nastopi, ko je nivo stresa previsok in lahko predstavlja nevarnost za otroka ali nosečnico. Stres lahko povzroči prezgodnji porod ali nižjo telesno težo dojenčka. Četudi je nosečnica izpostavljena visoki meri stresa, ni nujno, da se bo to preneslo na otroka. Kljub temu je potrebno težiti k čim manjšemu stresu oz. se je le-temu potrebno izogniti in poskrbeti zase in za otroka.

Stres lahko zmanjšate že s tem, da se primerno in zdravo prehranjujete, se dobro naspite, redno gibate, komunicirate s partnerjem in bližnjimi in zmanjšate intenzivnost dela (se razbremenite).

Ključnega pomena je, da se zavedamo, da se stresu ne moremo izogniti, lahko pa ga zmanjšamo.

Stres v šoli je neizogiben in normalen pojav, ki ga je možno obvladovati. Nastane, ko je posameznik izpostavljen dolgotrajnim dražljajem na katere ni pripravljen in jih ne zna kontrolirati. Takšen stres se pogosto izraža tako psihično (agresija, anksioznost, zmanjšana kreativnost in sposobnost organizacije) kot fizično (potenje, težave s spanjem, slabo počutje).

Daljša izpostavljenost stresu vodi v potrtost in depresijo, zato je ključno, da se te oblike stresa ne zapostavlja – tudi mladim stres ne prizanaša! Potrebno se je z njim primerno spopasti – če je stres prevelik, je nujno poiskati strokovno pomoč.

Obrnete se lahko na psihologa oz. psihoterapevta, ki vam bo svetoval oz. vas vodil pri premagovanju vsakdanjih stresnih situacij. Z njegovo pomočjo se boste naučili učinkovito spopadati s stresom,  tudi ko boste prepuščeni sami sebi.

Če ste v hudi stiski se lahko napotite k osebnemu zdravniku, ki vam bo svetoval in vas napotil k specialistu psihiatru ali k specialistu kliničnemu psihologu po psihološko pomoč (svetovanje ali psihoterapijo). Le-tega lahko najdete tudi sami, a boste v tem primeru proces zdravljenja financirali sami.

Iskanje primernega terapevta je lahko zahtevno, saj mora posameznik v zakup vzeti lokacijo, mnogi pa tudi ceno psihoterapij. Na naši spletni strani lahko najdete nekatere preverjene ponudnike željene storitve. Če se boste iskanja lotili sami, bodite pozorni tudi na to, katere vrste psihoterapij posameznik ponuja oz. katera vrsta bi bila najbolj primerna za vas.

Nekateri ponudniki storitve imajo prvo seanso brezplačno, kar vam omogoča, da terapevta spoznate in se posledično lahko odločite, ali je le-ta primeren za vas oz. ali sploh nudi storitev, ki bi vam najbolj pomagala.