Mobing na delovnem mestu (psihoterapija)

Mobing je šikaniranje oz. izživljanje na delovnem mestu. Gre za neetičen odnos med sodelavci ali med podrejenimi/nadrejenimi v obliki fizičnega ali psihičnega nasilja, ki ga običajno spremlja ponižujoča oz. sovražna komunikacija in določeno osebo (oz. skupino ljudi) spravlja v položaj nemoči. Je dolgotrajno sistematično nasilje (običajno predvsem psihično), ki se pojavlja na delovnem mestu in teži k osamitvi žrtve ter škoduje njenemu ugledu in dostojanstvu.

Vsako neetično vedenje ne moremo kar označiti za mobing. Neetičen odnos se mora ponavljati in trajati daljše časovno obdobje, torej vsaj pol leta, vsaj enkrat tedensko.

Mobing je nezakonit tako na mednarodnopravni, evropski in tudi nacionalni ravni.

Mobing je običajno lahko prepoznati, če smo pripravljeni poslušati in smo pozorni na delovno okolje. Ker gre za obliko nasilja oz. trpinčenja, ki se konstantno ponavlja in ima očitne posledice na žrtvi, je ključnega pomena, da krivico opazimo in skušamo žrtvi pomagati.

Ravnanje, ki vpliva na žrtvino možnost izražanja in komunikacijo s sodelavci (nenehno prekinjanje, grožnje, zmerjanje), omejevanje socialnih stikov (osamitev, premestitev na izolirano delovno mesto, ignoriranje), krnitev ugleda (zlonamerne spletke, posmehovanje, namigovanje na duševne ali telesne težave, žaljivke), napadi na kakovost poklicnega in življenjskega položaja (preveč dela ali nič dela, stalno kritiziranje rezultatov, ki jih žrtev predstavi), itd.

Če ste mnenja, da se nad vami izvaja mobing, je najbolje, da z izvajalcem mobinga komunicirate predvsem pisno, zato da lahko neetičen odnos tudi dokažete.

Delavec se lahko izpostavi in izvajalca mobinga opozori na svoje nemoralno ravnanje in mu določi rok, v katerem mora svoje obnašanje popraviti.

Druga možnost je, da se o mobingu obvesti Inšpektorat za delo RS, kjer se posamezniku ni nujno osebno izpostaviti. Inšpektorat bo delodajalca opozoril, preveril ali so izvedli ustrezne ukrepe in zahteval zdravo okolje na delovnem mestu.

Posameznik lahko vloži tudi odškodninsko tožbo. Da bi ta bila uspešna, mora posameznik imeti dokaze o protipravnem ravnanju, nastanku škode, ipd., zato se priporoča, da se za pomoč obrnete na ustreznega odvetnika/pravnika.

Ustavi ga lahko le vodstvo, če pravilno ukrepa.

Zabeležite si nasilna dejanja, kdo jih je povzročil, kje in kdaj. Shranite vse možne dokaze trpinčenja (e-pošta, zapisniki, ipd.) in o nasilju povejte nekomu v kolektivu, ki mu lahko zaupate (sindikat, svetovalec). Lahko tudi neformalno posredujete ali poiščete pravno svetovanje.

Obrnete se lahko na psihologa oz. psihoterapevta, ki vam bo svetoval oz. vas vodil pri premagovanju vsakdanjih stresnih situacij. Z njegovo pomočjo se boste naučili učinkovito spopadati s težavami, tudi ko boste prepuščeni sami sebi.

Če ste v hudi stiski se lahko napotite k osebnemu zdravniku, ki vam bo svetoval in vas napotil k specialistu psihiatru ali k specialistu kliničnemu psihologu po psihološko pomoč (svetovanje ali psihoterapijo). Le-tega lahko najdete tudi sami, a boste v tem primeru proces zdravljenja financirali sami.

Iskanje primernega terapevta je lahko zahtevno, saj mora posameznik v zakup vzeti lokacijo, mnogi pa tudi ceno psihoterapij. Na naši spletni strani lahko najdete nekatere preverjene ponudnike željene storitve. Če se boste iskanja lotili sami, bodite pozorni tudi na to, katere vrste psihoterapij posameznik ponuja oz. katera vrsta bi bila najbolj primerna za vas.

Nekateri ponudniki storitve imajo prvo seanso brezplačno, kar vam omogoča, da terapevta spoznate in se posledično lahko odločite, ali je le-ta primeren za vas oz. ali sploh nudi storitev, ki bi vam najbolj pomagala.