Kako lahko delajo upokojenci (in hkrati prejemajo pokojnino)?
V Republiki Sloveniji je ves čas od vzpostavitve sistema dalje vgrajeno načelo nezdružljivosti opravljanja kakršnegakoli dela ali dejavnosti in hkratnega uživanja pravice do pokojnine, razen tistih vrst del, ki jih zakon izrecno dovoljuje. Ker so se v zadnjem obdobju nekatere zadeve spremenile, vam želimo na kratko predstaviti, katere so izjeme po sedanji zakonodaji. Torej kako lahko delajo upokojenci, ne da bi bila ogrožena njihova pravico do pokojnine?
Kazalo >
POIŠČITE RAČUNOVODSTVO, KI VAM UREDI VSE GLEDE OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI
BREZPLAČNO PRIDOBITE PONUDBE IN CENE PREVERJENIH RAČUNOVODSKIH SERVISOV (LJUBLJANA, MARIBOR, CELJE, KRANJ, VELENJE, KOPER IN DRUGOD PO SLOVENIJI)
Institut delne pokojnine
ZPIZ-2 v 1. odstavku 40. člena določa, da lahko zavarovanci, ki so delavci v delovnem razmerju, družbeniki, samozaposlene osebe (s.p.) ali kmetje in izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, pridobijo pravico do delne pokojnine, če ostanejo v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj 4 ure dnevno ali 20 ur tedensko.
Institut izplačevanja 20 % predčasne ali starostne pokojnine
V skladu z določbo 3. odstavka 38. člena ZPIZ-2 se zavarovancu, ki ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravic do predčasne ali starostne pokojnine ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, če se za to odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do dopolnitve 65 let starosti.
Delo upokojenca v okviru drugega pravnega razmerja
Uživalcem pokojnine se dovoljuje delo v okviru drugih pravnih razmerij ob neoviranem uživanju pokojnine ne glede na višino prihodka iz tega razmerja, pri tem pa niso obvezno zavarovani, temveč so zavarovani le za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
Najbolj pogosta oblika drugega pravnega razmerja so razmerja iz dela prokurista, podjemne pogodbe, avtorskih pogodb in podobno. Opozoriti je potrebno, da taka razmerja ne smejo vsebovati elementov, ki bi lahko kazali na delovno razmerje.
> Preberite tudi: Povprečne cene računovodskih servisov in koga izbrati?
Začasno in občasno delo upokojencev
Po zakona o urejanju trga dela – ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13) lahko od 1. 7. 2013 dalje vsi upokojenci (razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino), opravljajo začasno ali občasno delo. To se izvaja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
Kratkotrajno delo
Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo:
- zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
- zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
- oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
- starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.
Delo osebe iz prejšnjega odstavka se lahko opravlja največ 40 ur mesečno. Upokojenci, ki opravljajo kratkotrajno delo nimajo obveznosti vključitve v obvezno zavarovanje (pravica do pokojnine ni ogrožena).
Osebno dopolnilno delo (ODD)
Osebno dopolnilno delo ureja Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1, Uradni list RS, št. 32/2014). Določila tega zakona, ki se nanašajo na novo ureditev osebnega dopolnilnega dela, se uporabljajo od 1. 1. 2015 dalje.
Upokojenci, ki opravljajo osebno dopolnilno, delo nimajo obveznosti vključitve v obvezno zavarovanje (pravica do pokojnine ni ogrožena).
Dopolnilna dejavnost na kmetiji
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je lahko fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drugačen uporabnik kmetije in se za svoj račun ukvarja s kmetijsko dejavnostjo ter je za to ustrezno usposobljen. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora nosilec dejavnosti pridobiti dovoljenje, ki ga na njegovo zahtevo izda krajevno pristojna upravna enota.
V zvezi z opravljanjem dopolnilne dejavnosti glede obveznosti vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ločimo dva primera:
- oseba, starejša od 63 let se odjavi iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, pri tem pa uveljavi pravico do pokojnine – po odjavi iz zavarovanja prijavi opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in s tem dohodkom preseže premoženjski cenzus, ki je določen za vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – vstop v zavarovanje ni obvezen.
- oseba, mlajša od 63 let se odjavi iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, pri tem uveljavi pravico do pokojnine, po 1.1.2013 pa ponovno začne opravljati drugo dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, njegov dohodek iz te dejavnosti pa skupaj z dohodkom iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti presega dohodkovni pogoj, predpisan za vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – vstop v zavarovanje je obvezen, pri čemer mora oseba, ki je sama zavezanec za vložitev prijave v zavarovanje, prijavi priložiti dokazilo o dohodkih in potrdilo službe medicine dela o zdravstveni sposobnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti.
POIŠČITE RAČUNOVODSTVO, KI VAM UREDI VSE GLEDE OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI
BREZPLAČNO PRIDOBITE PONUDBE IN CENE PREVERJENIH RAČUNOVODSKIH SERVISOV (LJUBLJANA, MARIBOR, CELJE, KRANJ, VELENJE, KOPER IN DRUGOD PO SLOVENIJI)
