Ultrazvok trebuha in abdomna (UZ)

Pri pregledu trebuha z ultrazvokom se uporablja visokofrekvenčne zvočne valove z namenom, da se ustvarijo slike in posnetki notranjih delov telesa, v tem primeru trebuha. Zdravniku ultrazvok trebuha pomaga pri tem, da lahko vidi določene organe in strukture v trebuhu. Slike in posnetki so posneti v realnem času, tako da lahko zdravnik sproti vidi, kaj se dogaja znotraj trebuha. Ultrazvok mu omogoča, da lahko vidi zgradbo in gibanje notranjih organov in pa pretok krvi, ki teče po žilah.

Pregled trebuha z ultrazvokom je pogost za preglede glavnih in najpomembnejših notranjih organov v trebušni votlini. Govorimo o žolčniku, jetrih, trebušni slinavki, ledvicah in vranici. Zdravniki ponavadi izdajo napotnico za ultrazvok trebuha, če se pri določeni osebi pojavijo krvni strdki, možnosti, da ima določen organ povečan, kila, žolčni kamen, tekočino v trebušni votlini, slepič in podobno.

Ultrazvok pa lahko zdravnikom pomaga tudi pri opravljanju posegov, kot na primer, ultrazvok lahko zdravniku pomaga ugotoviti, kam mora postaviti iglo pri odstranjevanju tkiva, ultrazvok lahko zdravniku pomaga pri odvajanju tekočine iz ciste in podobno.

Pri pregledu trebuha z ultrazvokom je najlažje, če pacient leži na hrbtu, saj to omogoča najpreprostejši dostop do samega trebuha. Na trebuh in napravo, ki se imenuje pretvornik, zdravnik nanese gel, ki bo pripomoral k preprostejšem drsenju po koži in posledično boljšemu kontaktu med sondo in ultrazvok napravo. S pomočjo tega, zdravnik dobi boljšo sliko ali posnetek, hkrati pa je prenos visokofrekvenčnih zvočnih valov boljši.

Splošni ultrazvok trebuha zajema uz trebušne stene in organov ter lahko tudi ultrazvok krvi in proste tekočine v trbušni votlini. Gre za ultrazvok ledvic, uz jeter, uz vranice in ultrazvok jajčnikov, zdravnik lahko pogleda tudi trebušno aorto, žolčnik in žolčne vode, trebušno slinavko, nadžolčno žlezo, prostato in rodila. Splošni pregled lahko traja od tam nekje 20 minut pa vse do ene ure.

Za ultrazvok trebuha pa je potrebno upoštevati vnaprej dana navodila. Lahko gre za navodilo, da naj pacient en dan pred samim ultrazvokom je preprosto prebavljivo hrano in naj na dan pregleda, pred pregledom, odvede blato. Prav tako je zelo pogosto, da pacient nekaj ur pred ultrazvokom ne sme jesti, pomembno pa je, da ima pacient poln sečni mehur, zato je pogosto priporočeno, da pacient pred samim pregledom popije veliko vode.

Pregled trbuha z ultrazvokom se zaključi tako, da se gel, ki je omogočal nemoteno drsenje naprave, pretvornika, po trebuhu, odstrani in obriše. Nato se lahko pacient nazaj obleče in si nadane nakit ali kakšne druge predmete, ki si jih je moral odstraniti, da se je pregled lahko opravil.

Kakršnakoli posebna nega po samemu pregledu trebuha z ultrazvokom ni potrebna. Tako lahko že takoj po pregledu normalno in nemoteno nadaljujete z življenjem, lahko pijete in jeste ter oddidete na stranišče, če je pred pregledom potrebno popiti zelo veliko vode. Izjema obstaja le takrat, ko vam zdravnik svetuje in naroči drugače. Po samem pregledu vam bo verjetno zdravink povedal, kdaj bodo znani izvidi, kaj je ugotovil in mogoče dal kakšna dodatna ali nadomestna navodila. Seveda pa je vse to odvisno od posamezne situacije.

Ne, ultrazvok trbuha ni nevaren, skoraj nima tveganj. Vseeno pa se pred ultrazvokom posvetujte s svojim zdravnikom. Če se ultrazvok pravilno uporablja za medicinsko diagnostično slikanje, je vse v redu. Naj bi sledili načelu ALARA, kar je kratic za “as low as reasonably acceptable“ (slo. tako nizko, da je razumno kot sprejemljivo). V primerjavi z rentgenom in CT-jem ultrazvok ne uporablja sevanja. Zaradi le-tega zdravniki pogosto raje uporabljajo ultrazvok namesto rentgena in CT-ja, če se to le da.