Ultrazvok srca

Ultrazvok srca je ehokardiografija, krajše ECHO. Gre za standardni test delovanja srca s pomočjo ultrazvočnih valov, ki pripomorejo k vizualnem prikazu. Uporablja se za diagnozo ali spremljanje različnih bolezni srca, ogled ventilov in pretokov srca, da ugotovijo, kako delujejo in da lahko najdejo kakšne težave, če se le-te pojavijo.

Pretvornik za ultrazvok snema zvočni val, ki odmeva od vašega srca. Na podlagi tega se ustvari slika oziroma posnete vašega srca, ki si jih ogleda zdravnik in jih nato podrobno preuči. Če opazi, kaj nenavadnega, vas bo o tem obvestil in vam podal nadaljna navodila.

Pregled ultrazvoka srca ponavadi traja povprečno 30 do 45 minut. Včasih je potrebno še nekaj deset minut več, če gre za kakšen bolj zahteven ali dodaten pregled.

Glede priprave na ultrazvok srca se vedno posvetujte z zdravnikom, ga vprašajte za nasvete in navodila ter jih upoštevajte.

Odvisno je od vrste ultrazvoka, ki ga bodo opravljali. Pri nekaterih ponavadi ne zahtevajo posebni predpriprav. Pred nekaterim pregledom, če ni kakšnih izjem, lahko jeste in pijete brez težav, pred drugim pa ne. Nekateri pa vseeno svetujejo, da vsaj nekaj ur pred vsakim pregledom ne pijete in ne jeste, še posebej ne kofeina. Prav tako odsvetujejo kajenje pred pregledom. Bodite pozorni tudi na navodila, če imate tisti dan še kakšen pregled, kjer bi želeli oziroma zahtevali, da ne jeste ali pijete. Za ultrazvok srca načeloma ni potrebno prenehati z jemanjem vaših zdravil, z izjemo, če vam zdravniki svetujejo drugače. Načeloma pa zdravila ne bodo vplivala na preiskavo. Enako velja, da bodite pozorni na navodila, če imate isti dan še kakšno drugo preiskavo, ki bi to zahtevala.

Ko govorimo o ehokardiografiji in EKG-jem ne govorimo o enaki stvari, pomembno je neko osnovno razumevanje, da ju lahko ločimo. Sta pa zelo komplementarna in se pogosto uporabljata skupaj, tako da se dopolnjujejta.

Oba sta zelo pomembna in pogosto uporabljena za preiskave srca, ki nam lahko pokažejo kakšne napake ali nepravilnosti pri delovanju srca.

Ehokardiografija je ultrazvok srca, ki deluje po principu prikazovanja slik in posnetkov srca ter informacij o zgradbi srce in srčnem ritmu. EKG pa je krajše za elektrokardiografijo, ki zdravniku omogoča analizo vodilnika, ki sporži srčni utrip, srčnega centra, prevodnih poti v srcu ter srčne frekvence in ritma.

Poznamo več vrst ehokardiografije. Kateri ultrazvok srca pa je najbolj primerna za pacienta pa bo znal oceniti zdravnik.

Poznamo transtorakalno ehokardiografijo. Gre za standardno preiskavo s pomočjo pretvornika in ultrazvoka. Izrisala se bo slika oziroma posnetek na podlagi zvočnih valov. Obstaja možnost, da vas bodo med pregledom prosili, da zadržite dih. Gre za nebolečo raziskavo, z izjemo pritiskov pretvornika ob prsni koš, ki pa so zelo rahli. Takšna preiskava ponavadi poteka dobre pol ure.

Potem poznamo tranzezofagealni ehokardiogram, krajše TEE, ki poteka tako, da vam pretvornih spustijo po grlu in v požiralnik. Zaradi same pozicije, ker je bližje srcu, lahko prikaže natančnejšo slike oziroma posnetke.

Poznamo tudi stresni ehokardiogram, kjer preiskava poteka med vadbo na stezi za tek ali sobnem kolesu. S pomočjo testa lahko zdravnik prejme podatke o gibanju sten srca in o delovanju črpalke med tem, ko ste aktivni. Na podlagi tega pregleda se da videti tudi, če imate pomanjkanje krvi.

Poleg naštetih pa poznamo še nekaj tipov, ki delujejo na podoben način. Razlikujejo pa se na podlagi tega, kakšne in katere informacije o srcu lahko določajo.

Ultrazvok srca se rutinsko uporablja pri zdravljenju, diagnozah in spremljanju pacientov, ki imajo kakršnekoli nenavadne ali poznane bolezni srca. Najpogosteje ga uporabljajo kot diagnostični test v kardiologiji. S pomočjo ultrazvoka srca lahko dobimo mnogo koristnih informacij. Na primer, omogoča, da se izmeri velikost in obilka srca, kakšna je zmogljivost črpanja, lokacija in obseg kakšnih poškodb tkiva in podobno. Prav tako pripomore pri izračunih srčnega utripa, iztisnih deležev in pri določanju, kako dobro se srce lahko sprosti.