Pomoč in nega na domu Slovenj Gradec

Socialna oskrba na domu obsega pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, gospodinjsko pomoč ter vzdrževanje socialnih stikov. Namenjena je posameznikom, ki zaradi starosti, invalidnosti ali bolezni ne zmorejo več popolnoma samostojnega bivanja.

Zdravstvena nega na domu pa je medicinsko usmerjena in jo izvajajo patronažne medicinske sestre ali zdravstveni tehniki. Ta storitev se izvaja izključno na podlagi delovnega naloga osebnega zdravnika in vključuje preveze ran, dajanje injekcij, nadzor nad jemanjem predpisanih zdravil ter merjenje vitalnih funkcij.

Medtem ko je zdravstvena nega krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je socialna oskrba plačljiva storitev, pri čemer del stroškov subvencionira lokalna skupnost.

Cena subvencionirane socialne oskrbe na domu za končnega uporabnika je odvisna od stopnje občinske subvencije v Mestni občini Slovenj Gradec. Zakonsko določeno je, da mora občina pokriti vsaj 50 odstotkov celotnih stroškov storitve, v mnogih primerih pa je ta delež še višji.

Uporabnik običajno plača med 5 in 8 evri na opravljeno uro med delavniki. Za storitve ob nedeljah, praznikih ali v nočnem času seurna postavka v skladu s tarifo nekoliko poviša.

Pri zasebnih oskrbovalcih ali neformalnih asistentih subvencije ni, zato se urne postavke gibljejo samostojno na trgu in običajno znašajo med 12 in 20 evri na uro.

Do storitve so upravičene osebe, starejše od 65 let, ki zaradi starostnih težav ne zmorejo več same skrbeti zase in za svoje gospodinjstvo. Upravičenci so tudi polnoletne osebe s težjimi telesnimi ali duševnimi okvarami ter kronično bolni posamezniki.

Pravico do pomoči imajo prav tako težko bolni otroci oziroma otroci z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki ne obiskujejo institucionalnega varstva.

Pogoj za koriščenje lokalno subvencionirane storitve je stalno bivališče na območju občine, v kateri se uveljavlja pravica do oskrbe.

Postopek se začne z oddajo vloge pri pristojnem javnem zavodu oziroma izvajalcu javne službe, ki pokriva območje Slovenj Gradca, kar je običajno Koroški dom starostnikov ali center za socialno delo.

Po prejemu vloge strokovni vodja opravi uvodni obisk na domu prosilca. Med obiskom se natančno popišejo potrebe, oceni stopnja samostojnosti in ugotovi življenjsko okolje uporabnika.

Na podlagi ugotovljenih dejstev se podpiše dogovor o obsegu, terminih ter vsebini izvajanja storitve, po katerem oskrbovalci začnejo z rednimi obiski.

Obseg pomoči se deli na tri glavne sklope: pomoč pri osebni higieni, pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.

Osebna nega obsega pomoč pri vstajanju, oblačenju, umivanju, hranjenju ter menjavi inkotinenčnih pripomočkov. Gospodinjska pomoč vključuje pripravo manjših obrokov, pomivanje posode, prinašanje kosila, osnovno čiščenje bivalnih prostorov ter nabavo osnovnih živil.

Pomoč pri socialnih stikih zajema spremljanje k zdravniku, na pošto ali sprehod ter pogovor, s čimer se preprečuje socialna osamljenost posameznika.

Če uporabnik in njegovi zakonski zavezanci zaradi nizkih dohodkov ne zmorejo plačevati storitve, lahko zaprosijo za delno ali celotno oprostitev plačila.

Zahtevek za oprostitev se vloži na krajevno pristojnem Centru za socialno delo Koroška. Center pri presoji upošteva dohodkovni in premoženjski položaj upravičenca ter njegovih ožjih družinskih članov.

V primeru popolne oprostitve celotno breme plačila oskrbe prevzame lokalna skupnost, kar zagotavlja dostopnost storitve tudi socialno najšibkejšim.

Javna služba za pomoč na domu običajno deluje tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, vendar je obseg delovanja ob teh dneh pogosto osredotočen predvsem na nujno osebno nego in dostavo prehrane.

Za vikende velja nekoliko višja cena na uro, saj delovno zakonodajo zavezujejo dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.

Kadar je potreba po pomoči med vikendi obsežna ali celodnevna, svojci pogosto kombinirajo javno službo z zasebno asistenco ali najemom samostojnih oskrbovalcev.

Oskrba oseb z demenco zahteva prilagojen pristop, potrpežljivost ter poznavanje specifičnih vedenjskih vzorcev, povezanih z napredovanjem bolezni.

Oskrbovalci na domu nudijo nadzor, pomoč pri orientaciji, spodbujanje pri rednem uživanju obrokov ter skrb za osebno urejenost obolelega.

Zaradi varnosti bolnika in potrebe po nenehnem nadzoru se v napredovalih fazah bolezni standardne ure javne pomoči pogosto dopolnijo z osebno asistenco ali celodnevno prisotnostjo oskrbovalca.

Zakonodaja določa, da posameznik v okviru subvencionirane socialne oskrbe na domu lahko prejme največ 20 ur pomoči tedensko oziroma do 4 ure dnevno.

Dejanski tedenski fond ur je odvisen od individualnih potreb uporabnika in trenutnih kadrovskih zmožnosti izvajalske službe v regiji.

V kolikor potrebe presegajo zakonsko omejitev ali kadrovske kapacitete, morajo svojci razliko pokriti z lastno vključenostjo ali z vključitvijo zasebnih izvajalcev oskrbe.

Osebna asistenca je pravica, ki izhaja iz Zakona o osebni asistenci in je namenjena osebam, starim med 18 in 65 let, ki zaradi dolgotrajnih telesnih ali duševnih okvar potrebujejo najmanj 30 ur pomoči tedensko.

Osebni asistent pomaga pri vseh aktivnostih, ki bi jih uporabnik opravljal sam, če ne bi imel ovire, in je za uporabnika v celoti brezplačen, saj stroške krije državni proračun.

Pomoč na domu pa je namenjena predvsem starejšim občanom z manjšim obsegom potreb, je časovno omejena na največ 20 ur na teden in predstavlja plačljivo storitev s sofinanciranjem občine.