PVC okna po meri — profili, toplotna izolacija in cenik

Število komor v okenskem profilu neposredno vpliva na preprečevanje toplotnih mostov ter zmanjševanje prehajanja toplote skozi sam okvir. Več prekatov znotraj profila ustvarja zračne žepe, ki delujejo kot učinkovit toplotni izolator.

Sodobni standardi se običajno začnejo pri pet- ali šestkomornih profilih, ki zadostujejo večini standardnih stanovanjskih sanacij. Sedemkomorni ali osemkomorni profili z večjo vgradno globino pa so namenjeni nizkoenergijski in pasivni gradnji.

Pri izbiri je pomembno upoštevati tudi vgradno globino profila, ki mora omogočati vgradnjo debelejših trislojnih zasteklitev ter vsebovati kakovostne jeklene ali kompozitne ojačitve.

Cena PVC oken po meri je odvisna od dimenzij odprtine, tipa profila, števila zasteklitev ter izbranega okovja. Standardno enokrilno okno z dvoslojnim steklom sodi v najugodnejši cenovni razred, medtem ko večja panoramska ali večkrilna okna z napredno zasteklitvijo zahtevajo višjo investicijo.

Dodatni dejavniki, ki vplivajo na končni znesek, vključujejo barvne dekorje, varnostne zapirale, prezračevalne reže ter izbiro pripadajočih elementov, kot so police in senčila. Barvni dekor v imitaciji lesa ali antracitnem odtenku ceno profila običajno poviša za določen odstotek v primerjavi s klasično belo barvo.

Za natančno določitev stroškov je priporočljivo primerjati specifikacije več različnih profilnih sistemov, saj manjše razlike v toplotni prehodnosti pogosto upravičijo razliko v ceni.

Dvoslojna zasteklitev se običajno uporablja pri manj zahtevnih objektih, pomožnih prostorih ali pri objektih, kjer fasada nima zadostne toplotne izolacije. V takšnih primerih pretirana izolativnost oken brez ustrezne ventilacije lahko povzroči težave s kondenzom na stenah.

Trislojna zasteklitev z nizkoemisijskim nanosom in plinskim polnjenjem predstavlja sodoben standard za stanovanjske stavbe. Zagotavlja občutno boljšo toplotno prehodnost (vrednosti Ug pod 0,7 W/m²K) ter višjo zvočno izolativnost pred zunanjim hrupom.

Za objekte, kjer se načrtuje pridobitev nepovratnih sredstev ali celostna energetska sanacija, je vgradnja trislojnega stekla praktično obvezna zahteva.

Klasična montaža s poliuretansko peno ne zagotavlja trajne paroprepustnosti in zrakotesnosti reg, kar lahko sčasoma vodi v navlaževanje izolacijskega materiala. Vlaga v regah zmanjšuje toplotno zaščito in ustvarja pogoje za razvoj plesni ob okenskih okvirjih.

Montaža po standardu RAL temelji na tripasovnem tesnjenju: notranji paroneprepustni trak, sredinski toplotno-zvočni izolator ter zunanji paroprepustni, a vodoodporni trak. Takšen sistem preprečuje vdor vlage iz bivalnega prostora v konstrukcijski spoj ter ščiti pred zunanjimi vremenskimi vplivi.

Izbira pravilnega načina vgradnje je ključna predvsem pri novogradnjah in celovitih energetskih prenovah, saj slaba vgradnja izniči prednosti vrhunskih profilov.

Visokokakovostni PVC materiali so odporni na UV-sevanje, temperaturne razlike in vlago, kar zagotavlja stabilnost oblike ter barve več desetletij. Pričakovana življenjska doba sodobnih profilov presega trideset let.

Dolgoživost celotnega sistema je v veliki meri odvisna od stanja gumijastih tesnil ter mehanizmov okovja, ki so podvrženi mehanski obrabi. Tesnila ohranijo prožnost ob rednem čiščenju in občasnem mazanju s primernimi silikonskimi sredstvi.

Tudi zasteklitev lahko ohrani svoje izolacijske lastnosti več desetletij, v kolikor ostane plinsko polnjenje znotraj medstekelnega prostora nepoškodovano.

Standardna in najpogosteje uporabljena barva za plastične profile ostaja bela, ki ima tudi najbolj ugodno ceno ter visoko odbojnost sončnih žarkov. Z napredkom tehnologije foliranja pa so na voljo številni moderni odtenki in strukture.

Med najbolj priljubljenimi rešitvami so trenutno temno sivi in antracitni toni, ki posnemajo videz aluminija, ter tople lesne imitacije, kot so zlati hrast, oreh ali macesen. Posebne akrilne prevleke ali zunanje aluminijaste maske omogočajo še večjo barvno obstojnost.

Pri temnih odtenkih je ključnega pomena, da profili vsebujejo ustrezne jeklene ojačitve, saj temne površine absorbirajo več toplote, kar lahko povzroči večje raztezanje materiala.

Zvočna izolativnost je odvisna predvsem od sestave stekla, kakovosti tesnjenja ter pravilne vgradnje oken v zidno odprtino. Standardna zasteklitev zagotavlja določeno raven zaščite, ki zadostuje za mirnejša bivalna okolja.

V hrupnih urbanih območjih ali ob prometnih cestah se priporoča izbira zvočnoizolacijskih stekel z asimetrično debelino posameznih steklenih plošč ali z lepljenimi varnostnimi folijami (akustični PVB film). Ta tehnologija prekine zvočne valove in občutno zmanjša prehod hrupa.

Pomembno vlogo pri dušenju zvoka igrata tudi večstopenjsko tesnjenje na krilu in okvirju ter natančna nastavitev tečajev, ki zagotavlja enakomeren pritisk po celotnem obodu.

Plastični profili ne zahtevajo barvanja ali lakiranja, kar predstavlja eno njihovih največjih prednosti v primerjavi z lesenimi okvirji. Čiščenje se običajno izvaja z mehko krpo, toplo vodo in neagresivnimi čistili brez abrazivnih delcev.

Enkrat letno je priporočljivo preveriti in naoljiti premične dele okovja s tehničnim oljem ali mazivom brez kislin, kar zagotavlja gladko delovanje ročajev in zapiral. S tem se preprečuje nepotrebna obraba kovinskih mehanizmov.

Prav tako je dobro pregledati gumijasta tesnila ter jih po potrebi očistiti in premazati z glicerinom ali silikonskim razpršilom, da ohranijo mehkobo in dobro tesnjenje.

Večina profilnih sistemov je vnaprej prilagojena za integracijo različnih vrst senčil, bodisi nadokenskih bodisi predokenskih omaric za rolete ali zunanje žaluzije. Odločitev o tipu senčil je najbolj optimalno sprejeti že v fazi načrtovanja menjave oken.

Pri vgradnji podometnih omaric je treba predvideti ustrezne razširitve profilov, ki omogočajo nemoteno namestitev izolacije in zaključnih slojev fasade. Senčila ne zagotavljajo le senčenja, temveč bistveno pripomorejo k toplotni zaščiti objekta poleti.

Komarniki, bodisi fiksni, rolo ali plise, se lahko namestijo neposredno na okvir profila ali integrirajo v samo omarico senčila, kar zagotavlja enoten estetski videz.

Osnovna stopnja varnosti vključuje standardno zapiranje, ki pa ga je mogoče nadgraditi z varnostnimi gobastimi zapirali ter jeklenimi zapornimi ploščicami po obodu okna. Ti elementi močno otežijo poskus dviga krila z vzvodom.

Za doseganje višjih varnostnih razredov (kot sta RC1 ali RC2) se uporabljajo tudi varnostna lepljena stekla (VSG), ki ob razbitju ostanejo povezana s pomočjo notranje folije, ter kljuke s ključem ali samozapornim gumbom.

Stopnjo varnosti je smiselno prilagoditi lokaciji okna, pri čemer so pritlični elementi in balkonska vrata običajno bolj izpostavljeni tveganjem kot okna v višjih nadstropjih.