Montaža oken, menjava oken

Montaža in menjava oken ni pogosto opravilo saj predstavlja velik finančni zalogaj. Ob gradnji hiše ali prenovi stanovanjskega objekta je montaža oken na vrsti protu koncu gradnje/obnove.

Pomembna je izbira oken, ki so vzdržljiva, obstojna, nudijo veliko stopnjo toplotne izolacije in zadrževanja vlage. Če se odločite za PVC okna, so ta dolgoobstojna vendar nudijo nizko stopnjo izolacije, zaradi česa jih boste hitreje želeli zamenjati za lesena, aluminijasta ali LES-ALU okna. Našteta okna so bolj vzdržljiva ampak je njihova cena višja.

Menjava oken po navadi poteka med gradnjo objekta, tako da izbran delavec samo pride in namesti okna. V primeru prenove stanovanja, je pametno zaščititi tla in pohištvo zraven okna ter ga prekriti s folijo ali časopisnim papirjem zaradi prahu in različnih delcev.

Montaža oken po navadi traja en do dva dni. V ta časovni okvir je vključena le montaža novih oken pri novogradnji ali prenovi objekta. Če je treba odstraniti stara okna pa menjava traja 3-5 dni, odvisno od števila oken.

Pri menjavi oken moramo biti pozorni na to kakšna okna izberemo. Izbiramo lahko različna okna glede slojnosti oken, materiala (lesena, PVC, aluminijasta), izolacije, zaščite, prezračevanja, tesnitve, in drugih dejavnikov. Pri odločitvi se osredotočimo tudi na okolje v katerem postavljamo nova okna - če je okolje bolj vlažno bo potrebna večja tesnitev, slojnost in vzdržljivost okna zaradi prilagajanja vremenskim razmeram.

Vaša izkušnja bo prav tako bolj prijetna, če izberete zanesljivega in izkušenega strokovnjaka, ki Vam zraven montaže oken nudi tudi nasvet, zaščito prostorov ter pravilno in varno uporabo opreme in strojev.

V ceno za menjavo oken je vključeno plačilo delavcem in plačilo za nova okna. Glede na vrsto oken boste odšteli med 100 in 350€ za PVC okna, 100-370€ za lesena okna in med 250 in 450€ za aluminijasta okna. Cenik LES-ALU oken se giblje med 200 in 470€.

Menjava oken lahko poteka v kateremkoli letnem času saj je montaža hitra in učinkovita. Ljudje se najpogosteje odločajo za menjavo oken pred zimo ali pred poletjem zaradi zaščite pred hladnim vremenom oziroma zaščito pred vročino.

Če vaša stara okna slabo tesnijo, se težko odpirajo in zapirajo ter v notranje prostore skozi reže z vseh koncev vdira hladen zrak, so odslužila svojemu namenu. Menjava oken je v tem primeru nujno potrebna. Pri odstranitvi starih oken v celoti običajno pride do manjših poškodb zidov in špalet, ki se jim je praktično nemogoče izogniti.

Dober izvajalec menjave oken se trudi, da so te poškodbe minimalne. Po posegu so ponavadi potrebna manjša sanacijska dela, ki se lahko izvedejo z zidarskimi deli ali z mavčnimi ploščami, zaključijo pa s slikopleskarskimi deli. Ko je montaža oken končana, lahko izvajalec storitev poskrbi tudi za izvedbo teh del.

Samo menjava oken pa ne bo rešila toplotnih mostov in toplotnih izgub, s katerimi se sooča večina objektov starejše gradnje. Za rešitev tega problema in posledično večje prihranke pri ogrevanju je potrebna temeljita energijska sanacija objekta.

Če se želite izogniti večjim posegom, to običajno pomeni, da bodo nova okna nekoliko manjša od starih. Montaža oken enakih mer, kot so bila stara, je možna le v primeru, da odstranite del ometa in s tem povečate okensko odprtino. Tako pridobite potrebni prostor za vgraditev novega okna nespremenjenih dimenzij.

Montaža oken se prične z natančnimi izmerami okenske odprtine, v katero bo opasano novo okno. To delo vsekakor prepustite podjetju, ki bo okna izdelalo in vgradilo. Odgovornost za pravilno izmero je namreč na osebi, ki je opravila meritve na terenu. V primeru, da novo okno ne ustreza okenski odprtini, je izvajalec dolžan priskrbeti novo okno ustreznih dimenzij.

Če se na objektu izvaja menjava oken, ponudnik oken najprej izvede demontažo obstoječih oken in jih odpelje na odpad. Vgradnja okna se prične s ponovno preverbo, če okno ustreza odprtini. Nato se ga postavi v okensko odprtino in določi natančno pozicijo okna. Ko je okno na svojem mestu, sledi pritrditev okna v zid. V steno se najprej privije podboj oziroma okenski okvir. Nanj se natakne okensko krilo in ponovno preveri, če se okno dobro zapira in odpira.

Montaža oken se nadaljuje z vgraditvijo ostalih okenskih elementov. Vgradi se okenske police, škatle za rolete ali žaluzije in komarniki. Vse spoje med posameznimi elementi je potrebno temeljito zatesniti, da ne pride do nastajanja toplotnih mostov in posledično toplotnih izgub.

Dolga leta je bil to edini način vgradnje oken. Po enakem postopku se je izvajala menjava oken. Klasična montaža oken se izvede z vijačenjem okenskega okvirja v okensko odprtino in tesnjenjem z izolacijsko peno. Režo med okensko odprtino in okenskim okvirjem izvajalec zapolni s poliuretansko peno. Le-ta pa je toga in se pri temperaturnem raztezanju in krčenju rada pretrga.

Poškodovana izolacijska pena ne opravlja več zanesljivo svoje funkcije tesnjenja, kot bi ga morala. Njena struktura nase veže vlago, ne more pa je oddajati. Zaradi prehoda vlage v izolacijo in preko nje v zid se pojavlja kondenz, lahko tudi plesen. To lahko povzroči poškodbe okenskega okvirja, zvijanje in pokanje materiala. Toplotna in zvočna izolativnost okna se ob tem zelo zmanjša. Zaradi navedenega, klasično montažo oken vse bolj nadomešča montaža oken po RAL smernicah.

Ko je menjava okna izvršena, izvajalec vgradi zunanjo in notranjo okensko polico ter zatesni spoj med okenskim okvirjem in polico. Sledi izvedba toplotnega ovoja stavbe in fasade.

Montaža oken po RAL smernicah zagotavlja boljše tesnenje stika na notranji kot na zunanji strani okna, kar preprečuje nastanek toplotnih mostov in hkrati omogoča dihanje hiše. Namen je zmanjšati toplotne izgube, preprečiti pojav plesni in kondenza v notranjosti stika in preprečiti njun prenos na samo konstrukcijo.

Na notranji strani se kot tesnilo uporabljajo tesnilne folije, ki so nepropustne za zrak in vodno paro. Na zunanji strani pa tesnijo difuzijsko odprte tesnilne folije ali predstisnjeni tesnilni trakovi. S tem je omogočen prehod vodne pare iz notranjosti navzven, ne pa tudi od zunaj v notranjost. Tesnjenje je troslojno. En tesnilni sloj je na zunanji strani, drugi na notranji, med njima pa je toplotna izolacija.

RAL montaža oken je priporočljiva pri vseh energetsko varčnih novogradnjah, ki ustrezajo zahtevam veljavnih predpisov o toplotni zaščiti stavb. Za nizkoenergijske in pasivne hiše pa je obvezna. Menjava oken po RAL smernicah je težje izvedljiva. Vsekakor ne bo imela pravega učinka, če drugi deli hiše niso dovolj toplotno izolirani in so vir velikih toplotnih izgub.

Zato je nujno, da menjava oken poteka istočasno z energijsko prenovo hiše. Montaža oken se izvede pred izdelavo toplotnega ovoja hiše. Le tako boste uspešno preprečili nastajanje toplotnih mostov in posledično toplotne izgube.

Na objektu se najprej izvede menjava oken in vrat, šele nato sledi toplotna izolacija zunanjih zidov in izvedba fasade. S kakovostnimi okni, izbiro primerne zasteklitve oken, strokovno izvedbo toplotnega ovoja stavbe in zaključnega sloja fasade je možno zmanjšati toplotne izgube celo za polovico. To pomeni precejšen prihranek pri stroških ogrevanja in hlajenja vašega doma.

Največ toplotnih izgub se ustvarja z ventilacijskimi izgubami na stiku med konstrukcijo in okenskim okvirjem in na stiku med okenskim krilom in okvirjem. Poleg kakovosti samega okna je torej zelo pomembna tudi pravilna montaža okna.

Najprej se izreže star okenski podboj iz okenske odprtine, ki se po potrebi poveča, kar omogoča enako dimenzijo okna kot prej. Sledi montaža okna oziroma novega okenskega okvirja v okensko odprtino in tesnjenje. Stik med oknom in zidom mora biti dobro zatesnjen, da se ohrani toplotna in zvočna izolativnost oken.

Odločite se lahko za klasično vgradnjo oken ali montažo po RAL smernicah s trosojnimi tesnili. Notranji tesnilni sloj je paroneprepusten in preprečuje prehod vlage preko srednjega, izolacijskega sloja v zid. Zunanji sloj je paroprepusten in omogoča izhod kondenza na plano. Hkrati je vodoneprepusten, kar preprečuje vdor vlage v notranjost.

Montaža oken na slepe podboje se je izkazala s številnimi prednostmi. Pred vgradnjo oken se lahko objekt dobro presuši, kar prepreči poškodbe oken zaradi vlage, ki jo okna vežejo nase iz vlažnih zidov. Slepi podboj tudi omogoča dodatno izolacijo okenskih špalet na zunanji strani. Izdelava je hitra, zato se ostala zidarska dela lahko nemoteno nadaljujejo.

Okna se lahko vgradijo v objekt, ko je končana fasada na zunanji strani, vgrajene okenske police, izdelani notranji ometi in ostala gradbena dela. S tem se izognete mehanskim poškodbam oken, ki pogosto nastanejo med izvajanjem gradbenih del. Ognete se tudi nadležnemu čiščenju oken po zidarskih delih