Lesena okna — profili, zasteklitev in izdelava po meri

Cena za lesena okna je odvisna od izbrane vrste lesa, debeline okenskega profila ter števila slojev zasteklitve. Standardna enokrilna lesena okna dimenzij 100 x 120 cm z dvoslojno zasteklitvijo običajno stanejo med 200 in 350 evri na kos.

Pri naprednejših profilih s troslojno izolacijsko zasteklitvijo in uporabi gostejšega macesnovega lesa se cene gibljejo med 350 in 600 evri na posamezno okensko enoto. Večje panoramske stene ali drsni elementi zahtevajo močnejše konstrukcije, kar sorazmerno dvigne končni znesek.

V celotni proračun je smiselno všteti še stroške demontaže starih okvirjev, odvoz materiala ter strokovno montažo po smernicah RAL, ki zagotavlja optimalno tesnjenje.

Za izdelavo lesenih oken se v našem prostoru najpogosteje uporabljajo smreka, macesen, bor in hrast. Vsaka vrsta lesa ima svoje fizikalne lastnosti, gostoto ter odpornost proti vlagi in škodljivcem.

Smrekov les predstavlja cenovno dostopno in konstrukcijsko stabilno rešitev z dobrimi izolativnimi lastnostmi, vendar zahteva rednejše površinsko vzdrževanje. Macesen velja za gostejši in naravno odpornejši les, zato se pogosto uporablja na vremensko bolj izpostavljenih legah.

Hrast nudi izjemno trdnost in estetsko dovršenost, vendar je med vsemi vrstami najtežji ter cenovno najvišje umeščen. Izbira je odvisna predvsem od proračuna, arhitekturnega sloga stavbe in pričakovane izpostavljenosti soncu ter padavinam.

Dvoslojna zasteklitev je bila dolgoletni standard in je primerna predvsem za manj zahtevne prenove, kjer debelina zunanjih zidov ne dopušča težjih elementov. Taka zasteklitev ponuja solidno toplotno prehodnost, primerno za objekte z zmerno izolacijo.

Troslojna zasteklitev predstavlja sodobno normo za nizkoenergijske in pasivne gradnje, saj bistveno zmanjša toplotne izgube in stroške ogrevanja. Zasteklitev z dodatno medprostorsko plinsko polnitvijo dosega odlične vrednosti toplotne prehodnosti (Ug pod 0,6 W/m²K).

Poleg toplotne učinkovitosti troslojno steklo zagotavlja tudi občutno boljšo zvočno izolacijo. To je ključna prednost za bivanje ob prometnih cestah ali v urbanih središčih.

RAL montaža je postopek vgradnje, ki zagotavlja tri nivoje tesnjenja stika med oknom in zidom ter preprečuje nastanek toplotnih mostov. Glavni cilj je ohraniti toplotnoizolativni sloj suh skozi vse letne čase.

Notranji sloj temelji na paroneprepustnem traku, ki preprečuje vdor bivalne vlage v režo med okvirjem in steno. Srednji sloj predstavlja elastična poliuretanska pena ali poseben ekspandirajoči trak, ki zagotavlja toplotno in zvočno izolacijo.

Zunanji sloj mora biti paroprepusten in vodotesen, kar omogoča uhajanje morebitne vlage iz konstrukcije, hkrati pa ščiti pred meteorno vodo in vetrom. Pravilna izvedba bistveno podaljša življenjsko dobo lesenega stavbnega pohištva.

Sodobna lesena okna so tovarniško zaščitena z večslojno globinsko impregnacijo in elastičnimi premazi na vodni osnovi. Ta nanos okvirje učinkovito varuje pred UV-žarki in vlago več let brez potrebe po takojšnjem obnavljanju.

Vzdrževalni pregled okvirjev je priporočljivo opraviti enkrat letno, najbolje ob pomladanskem ali jesenskem čiščenju. Ob tem se površino prebriše s posebnim negovalnim mlekom, ki zapolni mikro razpoke in obnovi prožnost laka.

Temeljitejša obnova z nanosom novega zaščitnega sloja laka ali lazure je običajno potrebna na vsakih 5 do 10 let, odvisno od smeri neba in izpostavljenosti objekta vremenskim vplivom.

Leseni profili omogočajo vgradnjo vseh sodobnih sistemov okovja z večtočkovnim zaklepanjem in protivlomnimi gobastimi čepi. Trdnost lesenega lepljenega profila nudi zanesljivo oporo za varno sidranje tečajev in zapiral.

Glede na stopnjo ogroženosti objekta se lahko izberejo razredi protivlomne zaščite od RC1 do RC3. Zaščita vključuje tudi varnostne kljuke s ključem ali gumbom ter kaljena ali lepljena varnostna stekla.

Poleg varnostnih komponent sodobno okovje omogoča tudi stopenjsko zračenje, skrite tečaje za čiste linije ter enostavno nastavitev kril v primeru posedanja.

Les je po svoji naravni celični sestavi odličen zvočni izolator, saj naravno duši vibracije in zvočne valove bolje kot nekateri togi umetni materiali. Masivni večslojno lepljeni profili že sami po sebi nudijo dobro osnovno zaščito pred hrupom.

Končna stopnja zvočne izolacije je v največji meri odvisna od sestave izolacijskega stekla. Za prostore ob prometnih cestah se priporoča uporaba zvočno-izolativnega lepljenega stekla z akustično folijo ter stekel različnih debelin.

Za doseganje optimalnih rezultatov je ključno tudi brezhibno tesnjenje s trajno elastičnimi tesnili in kakovostno izvedena montaža, saj najmanjša reža med zidom in oknom prepušča zvok.

Kombinirana okna les-aluminij združujejo prijetno toplino naravnega lesa v notranjosti ter odporno aluminijasto zaščitno masko na zunanji strani. Zunanja aluminijasta obloga ščiti les pred dežjem, točo, snegom in neposrednim sončnim sevanjem.

Taka rešitev je še posebej smiselna na vremensko zelo izpostavljenih lokacijah, kot so hriboviti predeli, obmorska območja ali objekti brez napuščev. Zunanjih površin ni treba nikoli barvati ali lakirati.

Cena oken iz kombinacije les-aluminij je višja od čistih lesenih oken, vendar se začetna naložba povrne z manjšimi stroški rednega vzdrževanja in izjemno dolgo življenjsko dobo.

Izdelava stavbnega pohištva po meri zahteva natančne izmere, naročilo ustreznih materialov in večstopenjski proizvodni proces. Standardni dobavni roki se običajno gibljejo med 6 in 12 tedni od potrditve naročila.

Rok dobave se lahko podaljša v primeru izbire redkejših vrst lesa, nestandardnih barvnih odtenkov po RAL lestvici ali posebnih geometrijskih oblik, kot so trikotna ali obokana okna.

Pomemben dejavnik je tudi sezona naročanja, saj so proizvodne zmogljivosti najbolj zasedene v poletnih in jesenskih mesecih. Zato je priporočljivo naročilo oddati pravočasno pred načrtovanim začetkom gradbenih del.

Eko sklad redno objavlja javne pozive za nepovratne finančne spodbude pri zamenjavi dotrajanega stavbnega pohištva z energijsko učinkovitim. Lesena okna so tradicionalno deležna višjih spodbud kot okna iz umetnih mas, saj gre za naraven in obnovljiv material.

Za pridobitev nepovratnih sredstev morajo nova lesena okna dosegati predpisano toplotno prehodnost celotnega elementa (običajno Uw ≤ 1,1 ali 0,9 W/m²K, odvisno od pogojev razpisa). To v praksi pomeni vgradnjo profilov ustrezne debeline in troslojne zasteklitve.

Zahtevana je tudi strokovna montaža z ustreznimi tesnilnimi materiali, ki jo izvajalec potrdi s predpisano dokumentacijo in fotografijami poteka vgradnje ob oddaji vloge.