Odvoz šute in kosovnih odpadkov v Kopru zahteva premišljeno organizacijo ter dosledno ločevanje surovin. Glede na obseg prenove ali čiščenja prostorov je na voljo več logističnih rešitev, od najema namenskih gradbenih zabojnikov do samostojnega ali organiziranega prevoza na lokalno deponijo ob upoštevanju veljavnih okoljskih standardov.

ali kontaktirajte izbrane izvajalce
Povprečna cena je 10,1 €/m³. Razpon cen med najcenejšimi in najdražjimi izvajalci pa sega 6,3—16,1 €/m³.
Povprečna cena je 122,5 €. Razpon cen med najcenejšimi in najdražjimi izvajalci pa sega 54,7—274,3 €.
Povprečna cena je 15,4 €/m³. Razpon cen med najcenejšimi in najdražjimi izvajalci pa sega 7,6—31,4 €/m³.
Povprečna cena je 200 €. Razpon cen med najcenejšimi in najdražjimi izvajalci pa sega 107,2—373,2 €.
Povprečna cena je 43,3 €/m³. Razpon cen med najcenejšimi in najdražjimi izvajalci pa sega 26,4—71 €/m³.
Povprečna cena je 122,5 €. Razpon cen med najcenejšimi in najdražjimi izvajalci pa sega 54,7—274,3 €.
Povprečna cena je 38,7 €/m³. Razpon cen med najcenejšimi in najdražjimi izvajalci pa sega 30,8—48,7 €/m³.
Povprečna cena je 77,5 €. Razpon cen med najcenejšimi in najdražjimi izvajalci pa sega 42,7—140,4 €.
Povprečna cena je 259,5 €. Razpon cen med najcenejšimi in najdražjimi izvajalci pa sega 167,9—401,1 €.
Kosovni odpadki obsegajo predmete, ki zaradi volumna ali specifične oblike ne sodijo v standardne zabojnike za komunalne odpadke. Tipični primeri so dotrajano pohištvo, oblazinjeni elementi, vzmetnice, preproge ter večji kosi bele tehnike. Na območju Mestne občine Koper se ravnanje s temi materiali deli na dve glavni poti:
Pri adaptacijah stanovanj, rušitvah ali izkopih nastajajo težki mineralni odpadki, kot so drobljen beton, opeka, ploščice, omet ter izkopana zemljina. Zaradi visoke specifične teže je ključna izbira primernega logističnega pristopa:
Odstranjevanje salonitnih strešnih kritin in azbestno-cementnih cevi zahteva strog nadzor, saj vdihavanje azbestnih vlaken predstavlja resno tveganje za zdravje. V Kopru in širši regiji veljajo za tovrstne nevarne odpadke posebna pravila:
V skladu s slovensko okoljsko zakonodajo in direktivami EU je povzročitelj gradbenih odpadkov odgovoren za njihovo pravilno razvrščanje že na mestu nastanka. Mešanje gradbenih odpadkov z nevarnimi snovmi (npr. barve, topila, katranski premazi) ni dovoljeno.
Za večje količine odpadkov se izdaja evidenčni list o pošiljki odpadkov, ki dokazuje, da je material končal v pooblaščenem predelovalnem obratu ali na ustrezni deponiji. Ločeno zbiranje kovinskih delov, lesa, embalaže in mineralnih frakcij ne le znižuje skupne stroške odlaganja, ampak omogoča učinkovito reciklažo in zmanjšuje obremenitev lokalnega obalnega ekosistema.