Avtoservis in mehanik Hrastnik

Redni servis se običajno opravi enkrat letno ali na vsakih 15.000 do 30.000 prevoženih kilometrov, odvisno od specifikacij proizvajalca vozila in načina vožnje. Zaradi razgibanega zasavskega terena z veliko vzponi in hladnejšimi zimami so motorji pogosto izpostavljeni večjim obremenitvam.

Pravočasna menjava motornega olja ter oljnega, zračnega in kabinskega filtra preprečuje prekomerno obrabo mehanskih delov motorja. S tem se zmanjša tveganje za nenadne okvare in ohranja optimalna poraba goriva.

Priporočljivo je spremljati servisne intervale, ki jih beleži potovalni računalnik ali servisna knjižica. Ob večjih kilometrinah se k rednemu pregledu doda še menjava zavorne tekočine, vžigalnih svečk ali hladilne tekočine.

Mali servis v osnovi zajema izpust starega motornega olja in nalivanje novega ustrezne specifikacije ter zamenjavo oljnega filtra. Mehanik obenem običajno preveri in zamenja zračni filter ter filter potniške kabine.

Poleg menjave potrošnega materiala strokovnjak opravi vizualni pregled podvozja, preveri stanje zavornih ploščic in diskov ter raven ostalih delovnih tekočin v vozilu. Pregledajo se tudi svetlobna telesa in delovanje brisalcev.

Mnoge delavnice ob tem opravijo še hiter elektronski priklop na diagnostiko za preverjanje morebitnih zabeleženih napak v motornem računalniku. Tako se pravočasno zaznajo začetne težave, še preden povzročijo večjo škodo.

Servis klimatske naprave je priporočljivo opraviti vsaj na vsaki dve leti, temeljito dezinfekcijo prezračevalnih vodov pa vsako pomlad. V avtomobilskih klimatskih sistemih letno naravno izhlapi do 10 odstotkov hladilnega plina.

Postopek vključuje izsesavanje preostalega plina, vakuumiranje sistema za preizkus tesnosti ter ponovno polnjenje s točno določeno količino plina in kompresorskega olja. S tem se zagotovi pravilno mazanje kompresorja klime.

Če klimatska naprava ne hladi dovolj učinkovito ali se iz rež širi neprijeten vonj, je obisk serviserja smiseln takoj. Bakterije in vlaga v uparjalniku lahko namreč vplivajo na kakovost zraka v kabini.

Najbolj opazni znaki obrabe zavor so škripanje, cviljenje ali drgnjenje kovine ob kovino med ustavljanjem vozila. Tudi mehkejši občutek na zavornem pedalu ali podaljšana zavorna pot opozarjata na nujnost pregleda.

Če med zaviranjem občutite tresenje volana ali zavornega pedala, gre pogosto za zvite ali neenakomerno obrabljene zavorne diske. To se hitreje zgodi pri dolgotrajnem zaviranju po strmih klancih, kakršni so značilni za zasavske doline.

Mehanik ob pregledu izmeri debelino zavorne mase na ploščicah in debelino diska s posebnim merilom. Ob zamenjavi ploščic se po potrebi zamenjajo tudi diski ter preveri delovanje zavornih čeljusti.

Računalniška diagnostika se začne s priklopom diagnostične naprave na OBD priključek v vozilu, kar omogoči komunikacijo z vsemi vgrajenimi elektronskimi krmilniki. Program prebere shranjene kode napak v motorju, ABS sistemu, menjalniku ali varnostnih blazinah.

Sodobna diagnostična orodja omogočajo tudi spremljanje parametrov v živo med delovanjem motorja, kot so tlak goriva, vrednosti lambda sonde ali pretok zraka. To serviserju omogoča natančno določitev vzroka napake.

Samo branje kod napak običajno ni dovolj za dokončno popravilo, temveč usmeri mehanika k testiranju določenega senzorja ali mehanske komponente. Po odpravi težave serviser pobriše zabeležene napake in ponastavi servisni interval.

Povprečna življenjska doba avtomobilskega akumulatorja znaša med štiri in šest let, pri vozilih s sistemom start-stop pa lahko zaradi večjih obremenitev popusti še prej. Zimske nizke temperature pogosto razkrijejo oslabljeno zmogljivost zagonske baterije.

Opozorilni znaki vključujejo počasnejše vrtenje zaganjalnika ob jutranjem zagonu, utripanje notranjih luči ali opozorilna lučka na armaturni plošči. Če vozilo po daljšem mirovanju sploh ne vžge, je test akumulatorja nujen korak.

V servisih s pomočjo testerja preverijo zagonski tok in stanje napolnjenosti akumulatorja pod obremenitvijo. Ob ugotovljeni dotrajanosti se vgradi nov akumulator ustrezne kapacitete in tehnologije (klasični, EFB ali AGM).

Pregled vozila pred tehničnim pregledom je zelo priporočljiv, saj preprečuje nepotrebne stroške ponovnega pregleda in izgubo časa. Mehanik v delavnici sistematično pregleda vse ključne sklope, ki jih ocenjujejo kontrolorji.

Servis vključuje preizkus zavor na valjih ali vizualni pregled, preizkus delovanja vseh luči ter nastavitev višine svetlobnega snopa žarometov. Preveri se tudi zračnost v podvozju, stanje končnikov, vzmeti in blažilnikov.

Obenem se pregledajo izpušni sistem, stanje pnevmatik ter morebitno puščanje motornih tekočin pod vozilom. Vse odkrite pomanjkljivosti se tako pravočasno odpravijo še pred uradnim postopkom.

Rumena opozorilna lučka za motor (Check Engine) nakazuje napako v delovanju krmiljenja motorja, izpušnega sistema ali vbrizgavanja goriva. Če motor ne izgublja moči in ne ropota, lahko običajno previdno nadaljujete vožnjo do najbližje delavnice.

Kadar lučka utripa ali če vozilo preide v zasilni program z zmanjšano močjo, je priporočljivo varno ustaviti in poiskati strokovno pomoč. Nadaljnja vožnja bi namreč lahko povzročila poškodbo katalizatorja ali DPF filtra.

Mehanik bo z diagnostično opremo prebral kodo napake, ki je sprožila opozorilo. Vzrok je lahko zgolj okvara senzorja ali pa resnejša težava z dovodom zraka, goriva oziroma vžigom.

Neodvisni serviserji običajno ponujajo nižjo urno postavko dela in večjo prilagodljivost pri izbiri nadomestnih delov. Stranke se lahko odločijo med originalnimi deli, deli prve vgradnje priznanih proizvajalcev ali cenejšimi alternativami.

Pooblaščeni servisi se osredotočajo na specifične znamke vozil, imajo tovarniško predpisana orodja in programe ter praviloma vgrajujejo izključno originalne dele. Njihove storitve so pogosto pogoj za ohranitev tovarniške garancije pri novejših vozilih.

Za starejša vozila izven garancijskega roka neodvisne delavnice v lokalnem okolju ponujajo odlično razmerje med kakovostjo in ceno. Pri izbiri je smiselno primerjati ocene ponudnikov in povprašati za predračun pred začetkom večjih del.

Vožnja po strmih cestah in slabše vzdrževanih odsekih pospešuje obrabo končnikov, krogličnih zglobov, blažilnikov in puš na podvozju. Zračnost v teh delih se kaže kot ropotanje pri vožnji čez neravnine in nestabilna lega vozila na cesti.

Kratke vožnje po mestu preprečujejo, da bi izpušni sistem dosegel delovno temperaturo, kar vodi v kondenzacijo vode znotraj izpušnih loncev. Posledično kovina hitreje rjavi, pri dizelskih vozilih pa se ne more izvesti regeneracija DPF filtra.

Redni pregledi podvozja in izpušnega sistema na dvigalu omogočajo odkrivanje rje in zračnosti v zgodnji fazi. S pravočasno zamenjavo posameznih komponent se prepreči verižna obraba drugih delov vzmetenja.