Avtoličar in avtoklepar Bled

Avtokleparska dela obsegajo konstrukcijska in mehanska popravila pločevine ter nosilnih elementov vozila. Sem sodijo ravnanje zvitih delov karoserije, menjava poškodovanih blatnikov ali vrat ter natančno poravnavanje linij vozila po trku.

Avtoličarstvo pa se osredotoča na površinsko obdelavo, zaščito in estetski videz avtomobila. Ličar poskrbi za pripravo površine, nanašanje temeljne zaščite, kitanje ter zaključno barvanje in lakiranje v natančnem tovarniškem odtenku.

V praksi se obe dejavnosti tesno prepletata, saj večja kleparska popravila skoraj vedno zahtevajo nadaljnjo ličarsko obdelavo. Zato mnoge delavnice ponujajo celostno storitev, ki združuje obe stroki na enem mestu.

Hladno popravilo udrtin oziroma PDR tehnika je primerna v primerih, ko pločevina ni pretegnjena in lak na mestu udarca ni razpokan. Najpogosteje se uporablja pri poškodbah zaradi toče, manjših parkirnih udarcih ali padcih manjših predmetov na vozilo.

Postopek temelji na natančnem masiranju pločevine z notranje strani ali vlečenju s posebnimi čepki z zunanje strani. Ker se pri tem ohrani originalni tovarniški lak, je postopek hitrejši in pogosto cenovno ugodnejši od klasičnega ličenja.

Če je barva na mestu udrtine poškodovana ali če je kovina prepognjena preko ostrega roba, metoda brez lakiranja ni izvedljiva. V takšnih primerih je potrebno klasično kleparsko ravnanje ter naknadno barvanje poškodovanega dela.

Zimske razmere na območju Bleda in gorenjske regije prinašajo pogosto posipanje cest z drobnim peskom in soljo. Drobni kamenčki ob večjih hitrostih povzročajo mikropoškodbe na sprednjem delu vozila, zlasti na pokrovu motorja in odbijaču.

Ko zaščitni lak poči, vlaga in sol prodreta do gole pločevine, kar pospeši proces korozije. Če se takšnih poškodb ne sanira pravočasno, lahko manjša praska v nekaj mesecih preraste v obsežnejše rjavenje roba pločevine.

Priporočljivo je, da se pred zimo preveri stanje zaščitnih slojev, po koncu zimske sezone pa opravi temeljit pregled podvozja in robov blatnikov. Pravočasno lokalno popravilo prepreči visoke stroške obsežnejših kleparskih posegov.

Cena storitve je v prvi vrsti odvisna od velikosti poškodovane površine in zahtevnosti samega posega. Popravilo enostavne udrtine na dostopnem delu vrat zahteva manj časa kot ravnanje nosilnih stebričkov ali menjava celotnega boka vozila.

Pomemben dejavnik so tudi vrsta laka, zahtevnost barvnega odtenka (na primer tribarvni perla nanosi) ter obseg demontaže posameznih komponent. Za kakovosten nanos laka je pogosto treba odstraniti luči, kljuke, tesnila in letve, kar poveča število delovnih ur.

Ponudniki se razlikujejo po urnih postavkah ter materialih, ki jih uporabljajo pri delu. Pred začetkom popravila je smiselno pridobiti natančen pregled predvidenih del in primerjati pogoje različnih izvajalcev.

Postopek se začne s podrobnim pregledom vozila in oceno obsega vidnih ter skritih poškodb. Klepar preveri geometrijo podvozja in stanje nosilnih delov karoserije, da se zagotovi nadaljnja varnost vozila v prometu.

Sledi faza ravnanja ali zamenjave poškodovanih konstrukcijskih in zunanjih elementov. Ko so vsi deli natančno poravnani in sestavljeni, se vozilo prestavi v ličarsko pripravo, kjer se površine zbrusijo, zaščitijo pred korozijo in pripravijo na barvanje.

Zaključna faza vključuje lakiranje v komori, sušenje ter ponovno sestavljanje vseh snemljivih elementov. Na koncu se opravi še kontrolni pregled linij, delovanja svetlobnih teles in morebitno fino poliranje prehodov.

Poliranje zadostuje pri površinskih poškodbah, kjer je poškodovan zgolj zgornji, prozorni sloj laka. To vključuje manjše praske od vejevja, sledi avtopralnic ter zbledelost laka zaradi sončnih žarkov ali ptičjih iztrebkov.

Enostaven preizkus je drsenje z nohtom preko praske; če se noht v zarezo ne zatakne, je poškodbo običajno mogoče odpraviti s poliranjem. Pri tem postopku se odstrani mikroskopski del prozornega sloja ter povrne globok sijaj površine.

V kolikor je praska segla skozi temeljno barvo do pločevine ali plastike, poliranje ne zadostuje več. V takem primeru je potrebno točkovno ali celotno ličenje poškodovanega kosa, da se prepreči nadaljnje luščenje ali korozija.

Določanje pravega odtenka se začne z odčitavanjem originalne barvne kode, ki jo proizvajalec odtisne na identifikacijsko ploščico vozila. Ta koda predstavlja osnovno tovarniško recepturo za mešanje barve.

Ker lak s staranjem, izpostavljenostjo soncu in vremenskim vplivom rahlo spremeni odtenek, zgolj koda pogosto ni dovolj. Sodobne delavnice zato uporabljajo spektrofotometer – optično napravo, ki izmeri dejanski trenutni odtenek obstoječega laka.

Na podlagi teh meritev ličar pripravi testno ploščico in jo primerja z vozilom pod različnimi viri svetlobe. Za neopazne prehode se pogosto uporablja tehnika senčenja na sosednje panele, kar zagotovi vizualno popolno uskladitev.

Večino poškodb na plastičnih delih sodobnih vozil je mogoče uspešno sanirati brez menjave celotnega kosa. Sodobni postopki vključujejo termično varjenje plastike, lepljenje s specialnimi dvokomponentnimi smolami ter armiranje z mrežicami.

Popravilo je smiselno pri razpokah, zlomljenih nosilcih žarometov ali deformiranih delih odbijača. Po uspešnem mehanskem popravilu se površina zapolni s prožnimi kiti, ki prenašajo vibracije in temperaturna nihanja.

Menjava odbijača z novim je potrebna le pri zelo obsežnih poškodbah, kjer je uničena osnovna struktura ali manjkajo večji deli plastike. Popravilo obstoječega kosa običajno predstavlja precejšen prihranek v primerjavi z nakupom novega originalnega dela.

Postopek se prične s prijavo škodnega dogodka pri zavarovalnici, kjer cenilec pregleda vozilo in sestavi uradni zapisnik o poškodbah. V zapisniku so navedeni vsi deli, ki so predvideni za popravilo ali menjavo.

Vozilo se nato predstavi izbrani kleparsko-ličarski delavnici, ki preveri usklajenost zapisnika z dejanskim stanjem. Če med razstavljanjem odkrijejo dodatne, prej nevidne poškodbe, delavnica naroči dopolnilni ogled s strani zavarovalnice.

Ko zavarovalnica potrdi končni obračun, se popravilo izvede po predpisanih standardih. Odvisno od pogodbenih razmerij delavnice z zavarovalnico lahko plačilo poteka neposredno preko nakazila zavarovalnice izvajalcu.

Čas izvedbe je odvisen od narave poškodbe in trenutne zasedenosti delavnice. Manjša točkovna popravila ali hladno ravnanje udrtin (PDR) se pogosto zaključijo v enem ali dveh dneh.

Če gre za ličenje več delov, celoten cikel običajno zahteva od tri do pet delovnih dni. Postopek namreč terja več vmesnih korakov, vključno s sušenjem temeljne barve, kitanjem, lakiranjem v komori ter končnim utrjevanjem zaščitnih nanosov.

Pri obsežnejših poškodbah po trku, kjer je potrebno naročiti nadomestne dele in uskladiti postopke z zavarovalnico, se čas popravila lahko podaljša na teden dni ali več. Smiselno je vnaprej preveriti predviden časovni okvir ter možnost nadomestnega vozila.